ZPS: Slovenija naj ne pristane na zmanjšanje pravic slovenskih potrošnikov
Ministri držav EU nameravajo v teh dneh sprejeti skupno stališče do predloga za spremembo pravil o pravicah potrošnikov pri uveljavljanju jamčevalnih zahtevkov zaradi napak na blagu – stvarnih napak in garancij. Zveza potrošnikov Slovenije poziva slovenske predstavnike, naj ne pristanejo na zmanjšanje obstoječih pravic, ki jih imajo potrošniki v Sloveniji in v številnih drugih državah EU.
Predlog direktive se nanaša tako na spletno kot na fizično prodajo blaga. Skupno stališče je pomemben korak preden se lahko začnejo pogajanja o predlogu med državami članicami, Evropsko komisijo in Evropskim parlamentom.
Spremembe se dotikajo pomembnih vprašanj, kot so dolžina jamčevalnega roka za napake na blagu, pravice potrošnikov v primeru napake ter koliko časa je na prodajalcu blaga dokazno breme, da napaka ni obstajala v času izročitve blaga. Obstoječa direktiva vse našteto določa kot minimalne pravice, ki jih morajo zagotoviti države. To pomeni, da lahko države članice v zakonodaji sprejmejo višje standarde varstva potrošnikov (tak primer je naš Zakon o varstvu potrošnikov). Nova pravila pa bi predpisovala enotno ureditev po vseh državah, brez možnosti drugačne ureditve, kar lahko v nekaterih državah, med katerimi je tudi Slovenija, ogrozi že obstoječe pravice potrošnikov.
Matjaž Jakin iz pravne pisarne Zveze potrošnikov Slovenije opozarja, da je nesprejemljivo, da se zgolj zaradi harmonizacije pravil po celotni EU v nekaterih državah, med njimi tudi v Sloveniji, zniža obstoječa raven varstva potrošnikov: “Vsaka sprememba skupnih evropskih pravil varstva potrošnikov naj standarde v državah članicah zviša, ne pa znižuje. S spremembami, ki bi potrošnikom odvzele že obstoječe pravice, bi Evropska unija številnim potrošnikom poslala zelo slab signal.’’
Tako bi na primer v Sloveniji, Grčiji in na Portugalskem potrošniki izgubili pravico do proste izbire med zahtevki, kadar ima blago stvarno napako. V teh državah namreč ni hierarhije uveljavljanja zahtevkov, medtem ko predlog direktive predvideva strogo določen postopek, kjer se lahko najprej zahteva samo popravilo ali zamenjava, šele kasneje pa tudi možnost vračila ali znižanja kupnine.
V Franciji in na Portugalskem pa bi se s predlaganimi spremembami precej skrajšalo obdobje obrnjenega dokaznega bremena, ali je napaka obstajala že v času izročitve blaga.
Po drugi strani pa bi bile dobrodošle novosti v zvezi s t.i. ‘pametnim blagom’ (smart goods), saj trenutna zakonodaja tega področja ne ureja. Gre za blago z že vgrajeno programsko opremo ali povezavo z digitalno storitvijo, kot so na primer pametni telefoni in televizije, kjer za enkrat ni enotnih pravil glede posodobitev in drugih pomembnih vidikov takega blaga.
