PEGAZ: SKUPAJ NA CAMINO IN V VIETNAM

231

Camino je pristnost narave, ljudi in odnosov, je odločitev, ki jo sprejmeš, da boš v življenju nekaj spremenil, je to, česar ni moč opisati, temveč je treba doživeti. Vesna Božiček je pripovedovala o svojih dveh prehojenih božjih poteh Camino. To je pot spoznavanja življenja, je korak k sebi, je mavrica povezave popotnika z nebom in zemljo. Ni bilo vse bleščeče in lahko, prišli so trenutki slabosti, utrujenosti, bolečine in solza. Vesna pravi, da je večkrat padla pod križem. Poklicala je moža, ki ji je dejal: „Jaz sem z vsakim korakom s teboj, če sedaj nehaš, to nisi ti. Vstani in pojdi naprej!“ In je šla. Na cilju v Santiagu de Compostela jo je čakalo čudovito darilo, saj, ko je zmagoslavna stopila v katedralo, so ji zaigrali in zapeli pesem K tebi želim moj Bog, kot bi vedeli, da je njena najljubša.

V daljni Vietnam nas je v sliki in besedi popeljal ljubiteljski popotnik Matej Bedenik. Socialistična republika šteje skoraj sto milijonov prebivalcev in je med najbolj naseljenimi državami sveta. Glede na lego je izredno pestra in slikovita, južni del je razvitejši in modernejši od severnega. Izvedeli smo, da vietnamska kuhinja velja za eno najbolj zdravih. Znani so po tržnicah, ki so polne močnih barv in vonjav. Na njih je polno sadja, zelenjave, pa vse do rečnih kač, polžev, posušenih žuželk, gosenic, podgan… Glavni vir preživetja jim predstavlja turizem, saj jih letno obišče več kot 12 milijonov turistov. Ti se morajo med drugim navaditi na prometni kaos. Na cestah je namreč nepregledna množica mopedov, promet poteka v vse smeri. Velja samo eno pravilo, to je pravilo močnejšega.

Domačini so izredno prijazni, zelo cenijo svojo družino in skupnost. Seveda smo se med potopisom dotaknili tudi grozodejstev vojne, katere posledice so vidne še danes. Ob koncu je Matej stanovalce razveselil s čisto pravo vietnamsko kavo, ki sicer velja za pravi posladek. Posebnost vietnamske kave je sladek oblaček na vrhu sveže kuhane črne kave, pripravljen iz sveže stepenega rumenjaka in dodatka kondenziranega mleka. Po vrhu potrosimo grenek kakav in takoj postrežemo. Stanovalci so se strinjali, da je zares okusna.

Matej je potopis zaključil z mislijo, da je bilo potovanje po Vietnamu prekrasno in zares posebna izkušnja. Doživljanje ljudi in narave je nekaj kar ti ostane za vedno, te osrečuje. Slike zbledijo, imena krajev se pozabijo, občutek doživljanja pa ostane in se zapiše v globine srca. Tudi nam se je.

Mateja Fidler, delovna terapevtka

Več: PEGAZOV DOM

 

Prejšnji članekVESEL IN ZALJUBLJEN FEBRUAR V PEGAZOVEM DOMU
Naslednji članekPEGAZ: SKUPNA POT ZAKONCEV KAUČIČ