INTERVJU: PETER ARČON, UREDNIK PORTALA VARNA STAROST

386
Peter Arčon, urednik portala varna starost

Peter Arčon, vi ste eden prvih v Sloveniji, ki je spoznal, da obstaja potreba po spletnem portalu in informacijskem centru za starejše. Kako ste prišli na to idejo?

Najprej hvala za kompliment. Ideja o informacijskemu servisu za pomoč starejšim je pravzaprav nastala na podlagi osebnih izkušenj. V preteklih letih je je v širši družini kar nekakrat zgodilo, da je bilo treba za sorodnike, ki niso več zmogli sami poskrbeti zase, poiskati ustrezne rešitve. Izkazalo se je, da na spletu ni neke skupne, hitro pregledne baze podatov in pregledno urejenih napotkov o možnih rešitvah. Podatke smo – kot strokovnjaki za komuniciranje in sodobne tehnološke rešitve – začeli zbirati in urejati v oglaševalski agenciji, ki jo vodim že 25 let. Zasnovali smo koncept informacijskega centra in zbrane podatke leta 2011 objavili na portalu »varna starost«.

In danes, po skoraj desetih letih delovanja, se lahko pohvalimo z novim, povsem prenovljenim portalom, ideja »varne starosti« pa se širi tudi na druge trge, v Srbijo ( https://www.varnastarost.rs/ ) in kasneje tudi v Nemčijo.

Koliko časa je minilo od ideje do nastanka portala?

Varna starost® je več kot le spletni portal. Gre za centralno informacijsko točko in svetovalni servis, kjer na enem mestu starejši ali njihovi skrbniki lahko najdejo vse informacije o tem, kako kakovostno in varno živeti na stara oz. »najlepša leta«. Kot rečeno, je projekt nastal spontano, na podlagi osebnih izkušenj, ker pa smo pri projektu sodelovali eksperti za digitalno komunikacijo, nam je pot od ideje do portala vzela le nekaj mesecev.

Se še spomnite vsebin, ki ste jih objavili povsem na začetku?

Že od samega začetka je bilo naše poslanstvo skrb za ažurno in pregledno bazo informacij, poleg tega pa na portalu posebej izpostavljamo aktualne teme, kot so: domovi za starejše, oskrbovana stanovanja in pomoč na domu. To so tudi tri najbolj iskane rešitve, ko govorimo o dolgotrajni oskrbi. Sproti dodajamo izbrane novice ter objavljamo vsebine, izbrane na podlagi pogostosti vprašanj naših uporabnikov in so zanimive širši populaciji starejših.

Kakšne so bile reakcije?

Ideja brezplačnega servisa za pomoč starejšim je bila odlično sprejeta tako med uporabniki storitve kot organizacijami. Kar nekaj podjetij je podprlo naše delovanje.  To so »starejšim prijazne družbe«, ki jih izpostavljamo na eminentnem mestu na portalu in se jim tudi na tem mestu še enkrat zahvaljujemo za podpora. Naš servis pravzaprav nudi obojestranske informacije – predloge in želje naših uporabnikov posredujemo ponudnikom, ponudniki, ki ponujajo kakovostne storitve in izdelke namenjene starejšim, pa lahko svojo ponudbo ali rešitve predstavijo pri nas.

Ali nam lahko zaupate, na kakšen način ste si pridobili zaupanje ljudi, ki so uporabniki portala vsa ta leta?

Enostavno: zaupanje smo zgradili z objektivnim in nepristranskim obveščanjem ter z raznolikimi vsebinami, kjer na enem mestu najdete praktično vse o temah, povezanih z  varnim preživljanjem starosti. 

Kdaj ste spoznali, da ste ustvarili blagovno znamko?

Koncept in strategijo smo skrbno načrtovali od samega začetka leta 2011. Poleg tega, da smo ime Varna starost® zaščitili kot blagovno znamko, smo ustanovili podjetje Nesthor d.o.o., ki je postal lastnik in upravljalec portala in blagovne znamke.

Na portalu objavljate splošne informacije, nudite pa tudi osebno svetovanje. Koliko ljudem ste pomagali dosedaj?

V skoraj desetih letih delovanja, smo prek naših komunikacijskih poti pomagali z nasveti več tisoč ljudem.

Katere težave pa najpogosteje pestijo slovenske starostnike?

Največ vprašanj se nanaša na prosta mesta v domovih za starejše, ogromno povpraševanj pa se nanaša tudi na pomoč na domu. Ukkvarjamo se tudi s pojasnjevanjem pojmov z zvezi z oskrbovanimi stanovanji. Starejši in tudi njihovi skrbniki, mnogokrat ne poznajo možnosti za  rešitve, ki jim lahko olajšajo situacijo. S sodobno tehnologijo, ki omogoča oskrbo na daljavo in morda z manjšim posegom v odpravo arhitekturnih ovir bi marsikdo lahko ostal doma dlje. Take so tudi smernice razvoja drugod po Evropi.  Pogosta pa so seveda tudi vprašanja o vseh mogočih temah, ki so povezana s podatki, ki jih nudimo. Tudi tu se potrudimo za odgovore.

Izkušnje potrjujejo, da vključitev v katero od oblik dolgotrajne oskrbe ni enostavna, zato poskušamo pomagati tudi s svetovanjem zunanjih kompetentnih strokovnjakov.  Sodelujemo z izbranimi pravniki, ki imajo izkušnje z dedovanjem in oporokami, s preverjenimi nepremičninskimi svetovalci, ki lahko pomagajo oddati ali prodati nepremičnine, če niso več v uporabi in finančne strokovnjake, ki lahko predlagajo varne rešitve, tako da bi bila starost zares kar čimbolj brezskrbna …

Vam je kakšen primer, ko ste svetovali starejšim, še posebej ostal v spominu?

Primerov je bilo res veliko, naprimer starejša gospa z vprašanjem: „Živim sama v preveliki hiši. S svojo pokojnino komaj shajam. Hišo bi rada prodala in kupila manjše stanovanje. Ali mi lahko pri tem pomagate?”

Odgovori na tovrstna vprašanja niso preprosti. Gre za preplet različnih okoliščin, ki jih je treba obravnavati povsem individualno. Naj naštejemo najpomembnejša vprašanja: 1) Kakšno je zdravstveno stanje gospe? Je sposobna živeti samostojno, ali morda že potrebuje pomoč?  2) Kakšna je njena socialna mreža? Ali ima svojce, prijatelje, sosede, je z njimi v takšnih odnosih, da lahko računa na njih, če bi kaj potrebovala? 3) Kakšno je njeno premoženjsko stanje? Kako visoka je vaša pokojnina, koliko ima rezerv in v kakšnih oblikah?  4) Svetujemo tudi, da se vnaprej razmisli o kriznem načrtu v primeru, da se zdravja poslabša ali pride do npr. kake nesreče 

Če je obstoječe stanovanje ustrezno in gospa vse še zmore sama, ni odveč ideja, da si poišče sostanovalca, s katerim bi delila stroške. V teoriji je ta možnost ugodna iz več pogledov, v praksi pa žal redko izvedljiva.

Pogosto naletimo na okoliščine, v katerih bivalno okolje ne ustreza več kakovostnemu bivanju na stara leta. Največkrat so to prevelike hiše s previsokimi stroški ali stanovanja v višjih nadstropjih blokov brez dvigal. V teh primerih je vredno razmisliti tudi o možnosti menjave za manjša in laže dostopna stanovanja, najbolje kar oskrbovana.

V informacijskem centru Varna starost zbiramo informacije o projektih oskrbovanih stanovanj po vsej Sloveniji. Poznamo možnosti za nakup ali najem. Tudi take, ki vzamejo v prodajo obstoječo nepremičnino, tako da se reši več težav obenem.

Ali ste se kot dober poznavalec problematike starostnikov kdaj vključevali v defiranje prioritetnih politik s strani države? Kako, na kakšen način?

Zavedamo se, da je nesprejemljivo, da že 15 let čakamo na sprejem zakonodaje o dolgotrajni oskrbi. Pri nas se trudimo pomagati po najboljših močeh, z zbiranjem podatkov, z ozaveščanjem o problematiki. Celo s strani državnih inštitucij in uradnih organov prihajajo pohvale za naše delo, kako tudi ne, saj pravzaprav delamo nekaj, za kar bi najbrž morali poskrbeti sami … 

Ali menite, da se bo položaj starejših kmalu spremenil na bolje? Kaj bi morali vsi skupaj storiti, da bi se to zgodilo?

Položaj starejših v družbi se sam od sebe ne bo izboljšal, kvečjemu obratno. Dokler država ne sprejme ustrezne zakonodaje, dokler se družba v celoti in sama ne zave problema in odgovornosti, se ne bo kaj dosti premaknilo.

A tudi med starejšimi pogrešam več odziva. Razlogi za to so sicer v tem, da mnogi starejši še ne uporabljajo interneta, pa tudi tema starosti zagotovo ni najbolj priljubljena in se je izogibamo, dokler le gre. Vsem starejšim vseeno priporočamo, da se na svojo »varno starost« pričnejo pripravljati vnaprej.

Ali imate kakšno sporočilo za naše starostnike?

Pri načrtovanje varne starosti je treba poznati in preučiti vse možnosti. Po svetu zadnje čase prevladuje težnja po tem, da ostanemo doma čimdlje. Starejši si želijo živeti v znanem okolju, ki so ga ustvarili po lastnih željah. S pomočjo družine ali pomoči na domu, ter če se  odpravi morebitne ovire, je to večinoma  povsem izvedljivo. Ne le da je tak način prijaznejši do starostnikov, velikokrat je tudi racionalnejši. Če razmišljate dlje, pa je dobro vedeti, da tudi, če se zgodi da starostnik sam ne zmore več, obstaja veliko možnosti za pomoč na domu, tudi celodnevna, za 24 ur na dan.

Po drugi strani pa lahko prenova hiše ali stanovanja postane megalomanska investicija in projekt, ki preraste zmožnosti. Razmisliti je treba tudi o selitvi v primernejše okolje. Za tako pomembno odločitev in izbiro pa je seveda treba res dobro poznati vse poti in možnosti. Posvetujte se s svojci, prijatelji, poiščite nepristranske strokovnjake in naredite načrt, ki bo za vas najboljši. Tudi če potrebujete le potrditev, da je vaša odločitev prava.  

Vprašanja zastavili iz srbskega portala: https://www.varnastarost.rs/