PEGAZOVI IZLETNIKI V KONJICE PRIPELJALI SONCE

322

Prebudili smo se v oblačno in rahlo deževno jutro, vendar smo bili kljub temu veseli in polni pričakovanj. Končno je prišel dan, ko smo se odpravili na težko pričakovan izlet v Slovenske Konjice. Avtobus je bil poln nasmejanih obrazov, veselo smo prepevali in kot bi mignil je na nebu posijalo sonce.

Najprej smo se ustavili v živalskem vrtu in tematskem parku ZOO Land, kjer smo vstopili v svet starodavnih kultur. Razveselilo nas je več kot 100 različnih živalskih vrst in stanovalci so bili navdušeni. G. Bogomir je povedal, da se je počutil  kot v džungli, predvsem, ko je videl velikega leva kako se ob pogledu na nas oblizuje in nekaj trenutkov za tem, že sladko spi na kamnu. Stanovalec Cvetko je dejal: »Bilo je zelo lepo, najbolj se mi je vtisnilo v spomin, ko sem z direktorico Ireno hranil lemurja… tega ne bom nikoli pozabil«. V ZOO Landu nas je obiskala tudi Jožica Hanžič, nečakinja  naše stanovalke Cite Sajko. Zaigrala je na harmoniko ter opisala zgodovino Slovenskih Konjic.

DAN, POLN PRIČAKOVANJ IN LEPIH VTISOV

Polni lepih vtisov smo se odpravili proti centru Slovenskih Konjic, kjer sta nas prijazno pričakali direktorica Lambrechtovega doma Irena Vozlič in delovna terapevtka Eva Rožencvet. Skupaj smo odšli proti cerkvi Sv. Jurija, kjer nas je sprejel duhovnik Jože Vogrin in nas popeljal skozi zgodovino župnijske cerkve. Stanovalci so prepevali Marijine pesmi ter  zmolili. In že smo se odpravili proti Lambrechtovem domu, kjer so nas težko pričakovali stanovalci in zaposleni. Predstavil se nam je domski pevski zbor pod okriljem fizioterapevtke Ane Ferme. Skupaj smo zapeli nekaj ljudskih pesmi in čas je kar prehitro minil. Ga. Cita je dejala: »V Imenu vseh stanovalcev se vam iz srca zahvaljujem. Vse je teklo kot po maslu, sprva nisem želela na izlet, saj nisem vedela, če bom zmogla, vendar mi je ob spremstvu zaposlenih uspelo. Zelo sem vesela! Bilo je krasno!«

Valentina Jecl, delovna terapevtka

VEČ: PEGAZOV DOM