Čeprav je danes zaradi večje ozaveščenosti življenje invalidov precej lažje kot nekoč, jim pri vsakodnevnih opravilih – kot je na primer nakupovanje – na poti stojijo številne ovire. Skupaj z Jeanom, ki uporablja električni invalidski voziček, so se ocenjevalci iz MIPORja podali v ljubljanske trgovine, kjer so ocenjevali dostopnost trgovin, parkirišča in toaletne prostore, namenjene invalidom, mimogrede pa preverili še dostopnost mestnega avtobusa.
Izkazalo se je, da se težave pogosto pojavijo tam, kjer jih večina ne pričakuje – košare ali vozički za uporabnike invalidskih vozičkov, nevarno razmajano držalo v toaletnih prostorih, slaba volja in neprimeren odnos ob namestitvi klančine za vstop na avtobus, uporaba parkirnih mest, namenjenih invalidom… po navadi gre za majhne investicije, predvsem pa za ustrezen in spoštljiv odnos.
Potrošnikov ZOOM poziv: Če ste lastnik ali vodja trgovine, restavracije ali druge storitve, si zastavite vprašanje, ali je vaš prostor dostopen in prilagojen uporabnikom invalidskih vozičkov ter ali lahko stanje izboljšate. K iskanju rešitev povabite uporabnike invalidskih vozičkov in oblikujte njim bolj prijazne prostore pa tudi nova prijateljstva. Prav vsak izmed nas pa se lahko v vsakdanjem življenju trudi, da se ljudje okoli njega počutijo sprejete in vključene, saj je to nekaj, kar si zase želimo prav vsi.
Primerjalno ocenjevanje dostopnosti trgovin za uporabnike invalidskih vozičkov je bilo izvedeno v sklopu primerjalnih ocenjevanj, ki jih Mednarodni inštitut za potrošniške raziskave (MIPOR) izvaja v okviru koncesije RS za opravljanje javne službe izvajanja primerjalnih ocenjevanj blaga in storitev. Vse informacije in ugotovitve so brezplačno dostopne na spletni strani www.potrošnikovZOOM.si . Medije naprošamo, da ob komuniciranju rezultatov navedejo sofinancerja, tj. Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo.
V trgovinah je pomembna tudi postavitev izdelkov
Vse trgovine, ki so jih ocenjevali, so opremljene z ustrezno klančino, ki omogoča enostaven vstop z invalidskim vozičkom. Seznam ocenjevanih trgovin je dostopen na www.potrosnikovZOOM.si. Je pa Jean izpostavil, da je v mestu veliko prostorov, kjer uporabnikom invalidskih vozičkov vstop ni omogočen, čeprav jih od notranjosti pogosto ločita le stopnica ali dve. Vrata v ocenjevane trgovine so bila povsod elektronska – vrtljiva ali pa se samodejno razprejo – fizična moč za vstop ni potrebna. »Rad bi opozoril, da so trgovine kot so Mercator in Spar s posebnimi izhodi za invalide, kjer imajo invalidi prednost, dober zgled drugim, kako lahko s preprosto širšim izhodom olajšamo vstop gibalno oviranim na vozičkih. Edino napis invalidi imajo prednost pri teh blagajnah bi bilo potrebno jemati bolj resno tudi v praksi«, je izpostavil Jean. V vseh ocenjevanih trgovinah trgovci uporabnikom na invalidskih vozičkih omogočajo nemoten prehod tudi med policami. »Širina prehodov med trgovskimi policami nikjer ni bila problematična – verjetno tudi zato, ker se vsi kupci po njih premikamo z vozički – nakupovalnimi, tudi prehod med blagajnami je dovolj širok,« je poudarila Alina Meško in dodala: »Za uporabnika invalidskega vozička pa je zelo pomembna tudi postavitev izdelkov oziroma prodajnih površin. Večinoma je stanje v trgovinah dobro, nekoliko nižje ocene smo podelili le diskontnim trgovcem (Eurospin, Hofer, Lidl), ki nekatere izdelke oziroma police ali hladilnike postavijo v več nivojev in tako osebam na invalidskih vozičkih onemogočijo dostop. Tudi pri branju cen v večini primerov ni bilo težav, saj so cene napisane z velikim številkami. Edini, ki smo mu tukaj podelili nižjo oceno je E.Leclerc, ki se je sicer med vsemi trgovci izkazal za uporabnikom invalidskih vozičkov najbolj prijaznega.«
In v kaj zlagati izbrane izdelke v trgovini?
Uporaba običajnega vozička ni mogoča, saj je prevelik in pretežek, košaro je težko držati v naročju in se premikati po trgovini. Idealne rešitve niso našli, najboljši približek ponuja E.Leclerc, kjer poleg vozičkov in dveh vrst košar uporabniki invalidskih vozičkov najdejo tudi manjši, višji voziček, v katerega postavijo nakupovalno košaro. Poseben nakupovalni voziček prilagojen invalidom so sicer našli v Tušu, a je precej težek in okoren. Celo Jean, ki uporablja električni voziček, ga je premikal s težavo.
Z invalidskim vozičkom na avtobus
Z Jeanom so se ocenjevalci iz MIPORja med ljubljanskimi trgovinami premikali z mestnim avtobusom. Večina voznega parka LPP (84 % vozil) je opremljena s klančino oziroma »rampo« za invalide, ki omogoča enostaven vstop z vozičkom. S klicem na posebni telefonski številki uporabniki vozičkov – invalidskih in otroških – dobijo informacijo o prihodu takega avtobusa na določeno postajališče. »V teoriji je ureditev dobra, a včasih se zatakne na terenu. Na telefonski številki se po Jeanovih izkušnjah občasno nihče ne oglasi, težavo predstavlja tudi klančina, ki jo voznik premakne ročno – izstopi iz kabine, na zadnjem izhodu klančino premaknite, potnik z vozičkom se vkrca, voznik klančino pospravi in se vrne v kabino ter odpelje naprej. Postopek ponovi na postaji, kjer potnik z vozičkom izstopi,« je opozorila Alina Meško in dodala: »Uporabniki invalidskih vozičkov so zato s strani nekaterih voznikov deležni nejevolje in neprimernega odnosa, čeprav je voznik klančino dolžan postaviti.« Taka izkušnja posamezniku otežuje uporabo javnega prometa.
Standardi za parkirna mesta večinoma izpolnjeni, na njih žal parkirajo številni, ki tja ne sodijo
Parkirnih mest za invalide je pred trgovinami načeloma dovolj (vsaj 5 %), večina jih dosega trenutne standarde glede velikosti. Žal pa je tudi tokrat v oči zbodlo nekulturno vedenje tistih, ki neupravičeno zasedajo parkirna mesta za invalide. Najslabše je bilo stanje v večjih nakupovalnih središčih – Mercator centru Šiška in City Parku, kjer je bila polovica oziroma tretjina zasedenih parkirnih mest okupiranih z vozili brez parkirne karte za invalide – seveda tista, ki so najbližje vhodu, opozarjajo na MIPORju. Primer dobre prakse je E.Leclerc, kjer so parkirišča namenjena invalidom opremili z veliko tablo, ki daje jasno sporočilo vsem obiskovalcem: »Rezervirano za invalide«. Tam ni bilo parkirano niti eno vozilo brez ustrezne oznake.
Toaletni prostori pogosto neustrezni
Toaletni prostori so za invalide velika težava, na kar je ocenjevalce opozoril tudi Jean: »Skozi sprehod po trgovinskih centrih sem opazil kar nekaj stvari – ob nekaterih sem bil pozitivno presenečen, ob drugih zgrožen. Moram priznati, da so po večini trgovine dobro prilagojene, me pa moti ignoranca do invalidskih stranišč. Stranišča so pogosto narejena tako, da zadostujejo predpisom, kako delujejo v praksi pa je drugo vprašanje. V večjem nakupovalnem centru ne premorejo varnega wc-ja v pritličju, saj je oprema kot so naslonjala za presedanje na školjko zmajana in potencialno življenjsko nevarna za invalida uporabnika.« Zagotovo ni dovolj, da toaletni prostor za invalide je, pomembno je, kako je oblikovan ter ali je uporaben in varen. To pa lahko povedo le tisti, ki te prostore uporabljajo v vsakdanjem življenju. »Edino kar je bilo zadovoljivo je čistoča in opremljenost s toaletnim papirjem, milom in brisačkami ali sušilcem za roke, ki pa za invalide ni najbolj primeren. Prostori so pogosto premajhni – oseba na invalidskem vozičku za manevriranje potrebuje več prostora. Oprema v večini prostorov ni ustrezno vzdrževana, največjo nevarnost predstavljajo močno razmajana oprijemala ob toaletnih školjkah ,« je izpostavila Alina Meško.
Več ugotovitev primerjalnega ocenjevanja najdete na www.potrošnikovZOOM.si
