DOBER SPANEC, BISTER UM, VSE DOBRO

270

Vse za dober spanec

Za dober spanec je pomembno: trajanje (dolžina spanja mora biti prilagojena starosti in potrebam), kontinuiteta (spanje mora biti neprekinjeno in nerazdrobljeno) in globina spanja (le dovolj globok spanec obnavlja). Dobro spanje je ključnega pomena za zagotavljanje kakovostnega življenja, saj prinaša številne koristi za naše zdravje: izboljšuje našo odpornost in imunske odzive (kar je pomembno pri preprečevanju okužb, rakastih obolenj in ostalih kroničnih nenalezljivih boleznih, znižuje krvni tlak in blagodejno vpliva na srce in ožilje), okrepi vrsto možganskih funkcij (vključno s sposobnostjo za učenje, pomnjenje ter sprejemanje logičnih odločitev in dobrih izbir), našo telesno pripravljenost in energijsko bilanco, dobrodejno vpliva na naše duševno zdravje in čustveno razpoloženje (kar omogoča, da se zbrano in trezno lotimo družbenih in umskih izzivov) ter izboljša presnovo telesa (uravnava količino inzulina in glukoze, tek in telesno težo, ohranja bogat mikrobiom črevesja). Spanje je najučinkovitejši način vsakodnevnega uravnavanja telesnega in duševnega zdravja v vseh življenjskih obdobjih. Dobro spanje je vir dobrega počutja in temelj zdravega načina življenja ter varnosti pri delu in v prometu.

Slovenci spimo premalo

Zadnje raziskave, ki jih je izvedel Nacionalni inštitut za javno zdravje (Z zdravjem povezan življenjski slog), kažejo, da glede na priporočila za odrasle (od 7 do 9 ur spanja dnevno) v Sloveniji dovolj dolgo spi le tretjina odraslih (33 % moških in 37 % žensk med 18. in 74. letom starosti) in le nekaj več kot petina (HBSC) otrok in mladostnikov (9 ur ali več na noč). S starostjo odstotek mladostnikov, ki med tednom spi skladno s priporočili, upada. Preverjali smo tudi subjektivna stališča o kakovosti spanja v času epidemije (SI-Panda, marec 2021) med odraslimi. Raziskava je pokazala, da se je pri 60 % anketirancev kakovost spanja v primerjavi z obdobjem pred epidemijo poslabšala. Raziskava o spanju slovenskih študentov v času epidemije covida-19 (Oddelek za psihologijo, FF UM in Laboratorij za motnje spanja, UKCLJ, 2021) je pokazala, da se je med epidemijo poslabšala kakovost in urejenost spanja pri številnih slovenskih študentih. Rezultati zadnjega merjenja kažejo, da je v obdobju druge uradno razglašene epidemije v Sloveniji slabšo kakovost spanja v primerjavi z obdobjem pred epidemijo doživljalo 41 % študentov, več kot polovica študentov (52 %) pa je poročala o poslabšanju urejenosti ritmov budnosti in spanja. Študenti, ki so poročali o slabši kakovosti spanja, so doživljali tudi več stresne, depresivne in anksiozne simptomatike. Obenem je raziskava pokazala tudi, da je upoštevanje načel dobre higiene spanja povezano z doseganjem boljše kakovosti spanja med epidemijo covida-19.

Povečana nespečnost zaradi covida-19

V zadnjih dveh letih je pandemija covida-19 močno povečala pojav kronične nespečnosti v splošni populaciji. Poleg zdravstvene in gospodarske situacije je na porušeno spanje vplivalo tudi šolanje in delo od doma, ki je še dodatno poslabšalo ritem spanja in budnosti. Predvsem pri dijakih in študentih se je povečalo ležanje v postelji podnevi in narasla uporaba elektronskih naprav pred spanjem. Z neurejenim ritmom spanja se porušijo tudi drugi cirkadiani ritmi, kar lahko posledično vodi v različne kronične bolezni. Zato je potrebno za kvalitetno spanje skrbeti tudi v času dela od doma, saj nam le primeren cirkadiani ritem spanja in budnosti omogoča dobro psihofizično delovanje.

Pomanjkanje spanja je povezano s slabšo kakovostjo življenja in slabšim počutjem ali razpoloženjem, s poškodbami, kroničnimi boleznimi, duševnimi boleznimi, povečanimi stroški zdravstvenega varstva in izgubo delovne produktivnosti, zaradi česar ga v svetu obravnavajo kot javnozdravstveni problem.

Dobro spanje – več kot pol zdravja

Skrb za dober spanec je nepogrešljiv del zdravega življenjskega sloga. Med spanjem se utrjujejo spominske sledi in iz možganov se pospešeno izplavljajo produkti presnove. Pomanjkanje spanja povzroča slabo počutje, vodi do motenj v zbranosti, pozornosti in spominu, škodi posameznikovi produktivnosti in je povezano z večjo verjetnostjo za glavobol, možgansko kap, Alzheimerjevo bolezen in druge bolezni živčevja. Neustrezen spanec slabo vpliva na možgane ne le neposredno, temveč tudi prek srčno-žilnega, hormonskega in imunskega sistema.

VEČ: https://www.nijz.si/sl/svetovni-dan-spanja-2022-dober-spanec-bister-um-vse-dobro