V Sloveniji že nekaj let potekajo prizadevanja ozaveščati strokovno in splošno javnost o pomenu pisanja z roko. Informacija, ki jo napišemo z roko, se namreč v spominu zadrži dlje časa, utrne se nam več idej, ohranjamo tudi dolgotrajnejšo pozornost in prispevamo k ohranjanju finih motoričnih spretnosti, ki so potrebne za večstranski razvoj osebnosti.
Leta 2017 je bilo ustanovljeno Društvo Radi pišemo z roko. V prvih dveh letih so ob podpori Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport ter nekaterih uspešnih slovenskih podjetij namenjali pozornost predvsem otrokom in mladini v okviru Tedna pisanja z roko, ki poteka vsako leto v mesecu januarju. V letošnjem letu pa so Urice pisanja z roko usmerili še k starejšim, ki bivajo v domovih starejših občanov.
V Pegazovem domu v Rogaški Slatini poteka veliko aktivnosti, ki podpirajo prijazno staranje, zato so se v projekt vključili. Potrebovali so le še prostovoljca/ko. Splet okoliščin je botroval, da je vodenje Uric pisanja z roko prevzela domačinka Tanja Jurjec, ki ima veliko izkušenj s komunikacijo in s pisano besedo. Tovrstno druženje s starejšimi je sprejela kot velik izziv, saj je bilo doslej njeno delo v največji meri povezano z mladimi. Pegazov dom ji je blizu, v njem namreč biva njena mama Cita Sajko, ki se je vključila k Uricam pisanja z roko in je zanje navdušila še koga. Vsako 1. in 3. sredo se srečajo ob 15.00. Za uvod pripravi izbrano temo in zanimivosti ob njej, ki pritegnejo pozornost in spodbudijo h klepetu; kak podatek si nato zapišejo s svinčniki, ki imajo posvetilo: »Radi pišemo z roko«. V nadaljevanju obujajo spomine na praznovanja nekoč, se pogovarjajo o običajih, modrih mislih, veselih dogodkih, zabavnih zgodbah, šalah … in si ob koncu rečejo: »Čez 14 dni nam bo spet lepo.«
