ZDRAV ŽIVLJENJSKI SLOG = NORMALEN KRVNI TLAK

    682

    Ljubljana, 17. maj 2013 – Svetovni dan hipertenzije, ki ga vsako leto obeležujemo 17. maja, Inštitut za varovanje zdravja RS (IVZ) opozarja na pomen normalnega krvnega tlaka. Zvišan krvni tlak oziroma arterijska hipertenzija je namreč eden najpomembnejših dejavnikov tveganja za obolevnost za kronične nenalezljive bolezni, kamor sodijo predvsem bolezni srca in ožilja s pojavnostjo srčnega infarkta, možganske kapi, srčnega popuščanja, motenj srčnega ritma, povišan krvni tlak pa vpliva tudi na obolevnost ledvic, vključno z ledvično odpovedjo. Zvišan krvni tlak ima kar vsak tretji prebivalec Slovenije.  

    Svetovni dan hipertenzije 2013

    Kronične nenalezljive bolezni so v Sloveniji in v svetu vodilni vzrok smrti in prezgodnje umrljivosti. »Čeprav se je v Sloveniji število smrti zaradi bolezni srca in ožilja v zadnjih 20 letih pomembno zmanjšalo, saj ugotavljamo 1.200 smrti manj na leto zaradi bolezni srca in ožilja (polovico manj smrti lahko pripišemo boljšemu zdravljenju bolezni, polovico pa uspešno izvedenim preventivnim programom), predstavljajo bolezni srca in ožilja še vedno vzrok za kar 40 % celotne umrljivosti« je povedala Jožica Maučec Zakotnik z IVZ in dodala: »Približno 25 % moških nad 35 let in 12 % žensk nad 45 let ima veliko tveganje, da bodo v naslednjih 10-ih letih zboleli zaradi ene od bolezni srca in žilja«.

    Pomen normalnega krvnega tlaka

    Pojavnost povišanega krvnega tlaka v Sloveniji ocenjujemo na 39,6 % (raziskava iz leta 2002/2003, izvedene meritve krvnega tlaka v treh regijah pri odraslih prebivalcih Slovenije starosti 25−64 let). V okviru Nacionalnega programa primarne preventive srčno-žilne bolezni, ki se v Sloveniji izvaja od leta 2002 in na podlagi podatkov Registra oseb, ki jih ogrožajo kardiovaskularne bolezni, ugotavljamo pri 900.000 prebivalcev Slovenije (moški stari od 35 do 65 let in ženske stare od 45 do 75 let), da ima povišan krvni tlak tretjina pregledanih oseb. Rezultati CINDI anketne raziskave »Dejavniki tveganja za nenalezljive bolezni pri odraslih prebivalcih Slovenije« iz leta 2008  na podlagi samoporočanja pa kažejo na pojavnost povišanega krvnega tlaka le pri 23,8% moških in 17,4% žensk. Omejen razkorak deležev zvišanega krvnega tlaka med raziskavami, kjer je krvni tlak izmerjen ali samoporočan, kaže, da se veliko ljudi ne zaveda, da imajo zvišan krvni tlak. »Ljudje se premalo zavedajo pomena normalnega krvnega tlaka, ne poznajo normalnih vrednosti, si krvni tlak premalo kontrolirajo, pa tudi če vedo, da imajo zvišan krvni tlak, so preveč tolerantni do zvišanih vrednosti in ne sodelujejo ustrezno pri zdravljenju zvišanega krvnega tlaka, ne pri upoštevanju priporočil za spremembo življenjskega sloga in tudi ne pri ustreznem jemanju zdravil,« je opozorila Jožica Maučec Zakotnik z IVZ in dodala: »Na splošno v populaciji velja, da je normalna vrednost krvega tlaka 140/90 mmHg in da krvni tlak nad to vrednostjo prinaša povečano tveganje za nastanek srčno-žilnih dogodkov«. Povišan krvni tlak imenujemo tudi tihi ubijalec, kajti zelo dolgo se njegovih posledic ne zavedamo, nato pa pride do pojava okvare ciljnih organov, kot so pojav miokardnega infarkta, pojav odpovedi ledvic in pa pojav možganske kapi. Zato je pomembno, da vsak posameznik že od mladosti dalje pozna svoj krvni tlak in ga tudi redno, vsaj enkrat letno kontrolira.

    Arterijska hipertenzija kot posledica nezdravega življenjskega sloga

    Na visok krvni tlak in naraščanje krvnega tlaka s starostjo pomembno vpliva nezdrav življenjski slog, kot so prekomerno uživanje soli, nezadostno uživanje zelenjave in sadja, čezmerno uživanje alkohola, prekomerna telesna masa in debelost ter nezadostna telesna dejavnost. »Zato je zdrav življenjski slog zelo pomemben v preprečevanju zvišanega krvnega tlaka. Sicer pa je povišan krvni tlak kronična bolezen, ki zahteva dosledno zdravljenje do konca življenja in pomemben del učinkovitejšega zdravljenja je seveda tudi upoštevanje načel zdravega življenjskega sloga.« poudarja izr. prof. dr. Cirila Hlastan Ribič z IVZ in dodala: »Prekomeren vnos soli in s tem natrija je dokazan neposredni prehranski dejavnik tveganja za povišan krvni tlak, ta pa predstavlja pomemben vzrok za nastanek možganske kapi ter drugih bolezni srca in ožilja. Glede na smernice Svetovne zdravstvene organizacije odrasli prebivalci Slovenije kar za okoli 150 % presegamo dnevni še varen vnos soli. Mladostniki le-tega presegajo za okoli 100 %, otroci pa za 67 %. Glavni viri soli v naši prehrani so živila in jedi z veliko vsebnostjo dodane soli, dosoljevanje, priprava hrane ter obroki, zaužiti izven doma,« pojasnjuje izr. prof. dr. Cirila Hlastan Ribič z IVZ.

    Brezplačne delavnice za spremembo življenjskega sloga

    Zdrav življenjski slog je pomemben tako v preprečevanju kot v zdravljenju zvišanega krvnega tlaka. »Ljudje, ki so ogroženi, da zbolijo za kroničnimi boleznimi ali celo že imajo katero od teh bolezni, kot so na primer zvišan krvni tlak, sladkorna bolezen, različne oblike srčno žilnih bolezni, debelost, se lahko v preventivnih (zdravstveno vzgojnih) centrih v zdravstvenih domovih po vsej Sloveniji udeležijo brezplačnih CINDI delavnic. Te vključujejo delavnice o promociji zdravja, dejavnikih tveganja, delavnic zdravega hujšanja, zdrave prehrane, telesne dejavnosti, opuščanja kajenja in zmanjšanja tveganega pitja alkohola. Lahko pa opravijo tudi testiranje telesne zmogljivosti s testom hoje na dva kilometra. Z izboljšanjem življenjskega sloga lahko seveda bistveno izboljšajo svoje zdravje in kakovost življenja,« svetuje Jožica Maučec Zakotnik z IVZ.

    Zdravljenje hipertenzije

    Večina bolnikov s hipertenzijo potrebuje zdravljenje z zdravili, katerih glavni namen je preprečiti srčno in možgansko kap ter bolezni ledvic. O svoji oskrbi se morajo dogovoriti z osebnim zdravnikom in redno jemati zdravila, kot jim jih je predpisal zdravnik, zdravnika takoj opozoriti na neželene učinke, nadaljevati s spremljanjem krvnega tlaka tudi po prejemu zdravil, biti pozorni na medsebojne učinke zdravil in upoštevati načela zdravega življenjskega sloga.

    Priporočila za normalen krvni tlak

    Zdrav življenjski slog lahko neposredno vpliva na preprečevanje in normalizacijo zvišanega krvnega tlaka. Trije namigi vam pomagajo k zdravemu življenju.

    Nadzorovanje telesne mase

    V našem hitro spreminjajočem se svetu narašča število ljudi s prekomerno telesno maso in debelostjo. Povečana telesna masa lahko vodi v hipertenzijo

    Zdrava prehrana

    Zdrava prehrana je zelo pomembna, zato moramo zaužiti od tri do pet kvalitetnih obrokov dnevno. Jesti je treba počasi, izbirati živila z manjšo vsebnostjo soli, omejiti vnos predelane in hitro pripravljene hrane, povečati vnos sadja in zelenjave ter omejiti količino popitega alkohola.

    Aktivno življenje

    Človeško telo je ustvarjeno za gibanje, zato je redna zmerna telesna dejavnost izjemno pomembna za ohranjanje zdravja. Začnemo lahko že z malenkostmi v vsakdanjem življenju, kot je uporaba stopnic namesto dvigala, igranjem z otroki ali vnuki v naravi in sprehodom po kosilu. Pred načrtovanimi večjimi napori pa se morajo osebe z resnejšimi bolezenskimi stanji posvetovati z izbranim zdravnikom.

    Prejšnji članekVREDNOTENJE STORITEV IN ZAGOTAVLJANJE VIROV
    Naslednji članekPOČITNICE NA RECEPT V TERMAH KRKA