VREDNOTENJE STORITEV IN ZAGOTAVLJANJE VIROV

    350
    Izvajalci institucionalnega varstva starejših in posebnih skupin odraslih se soočajo z vedno večjimi problemi pri izvajanju javne službe. Vrsto let že opozarjamo na sistemske nepravilnosti, krivično opredelitev pogojev za delo, odrekanje sredstev za zagotavljanje zakonskih pravic uporabnikov in obveznosti izvajalcev, nenamensko porabo sredstev uporabnikov in druge nepravilnosti. V zadnjih letih se stanje ne ureja niti na finančnem in normativnem področju, niti pri vsebinskih in organizacijskih vprašanjih – nasprotno, stanje se slabša, nepravilnosti poglabljajo, sistem pa je vse slabše načrtovan, voden in vse manj stabilen. 
    Z najnovejšimi varčevalnimi ukrepi, posegi zdravstvene zavarovalnice, pa tudi odločitvami Vlade in socialnih partnerjev tudi z uradnimi postopki in odločitvami poglabljamo nepravilnosti in nesorazmerja, zato v nadaljevanju navajamo nekaj konkretnih podatkov, da bi z dejstvi dokazali sistemske anomalije. 
    Po poročilih izvajalcev (domov za starejše in posebnih zavodov) za leto 2012 je dejanski strošek dela zdravstvenega kadra 97,6 mio €. Po poročilu o plačani realizaciji ZZZS za program istih izvajalcev pa je plačana realizacija ZZZS za osnovni program institucionalnega varstva starejših in posebnih skupin odraslih 101.482.255 € (kadri + materialni stroški). Po podatkih ZZZS je za stroške dela namenjenih 71,5 mio €, kar pomeni, da preko 26 mio € stroškov dela zdravstvenega kadra izvajalci pokrivajo iz virov, ki so namenjeni pokrivanju materialnih stroškov in iz stroškov oskrbe, ki jo plačujejo uporabniki. 
    Tudi primerjave med različnimi izvajalci, ki izvajajo primerljive storitve, kažejo, da je sistem nastanitve, oskrbe in nege starejših v neenakopravnem položaju, starejši pa kot skupina uporabnikov v sistemskem smislu diskriminirani.
    V domovih za starejše:
    plačila uporabnikov za 24-urno oskrbo – povprečno 18,46 €/dan (državni in zasebni)
    plačila ZZZS za 24-urno zdravstveno nego – povprečno 13,94 €/dan
    1 zdravniški tim na 302 uporabnika
    Podaljšano bolnišnično zdravljenje (zdravstvena nega) v negovalnem oddelku bolnišnice:
    plačilo ZZZS za zdravstveno nego in oskrbo 109,12 €/dan

    Zapori (Koper):
    oskrbni dan zapornika 82,68 €/dan
    prehrana zapornika 17,82 €/dan
    1 zdravniški tim na 128 uporabnikov

    Varstveno delovni centri (po dejanskih primerih):
    plačila proračuna za zaposlitveno rehabilitacijo do 30,30 €/dan
    plačila občinskih proračunov za oskrbo 31,95 do 40,31 €/dan
    plačila ZZZS za zdravstveno nego 4,78 do 15,05 €/dan

    Zavodi za usposabljanje – primer:
    plačilo proračuna RS 70 €/dan
    plačilo lokalne skupnosti za oskrbo 49,61 €/dan
    plačila ZZZS za zdravstveno oskrbo 13,67 do 27,30 €/dan
    Navedeni podatki dovolj zgovorno opisujejo dejanska razmerja. Normativ za prehrano zapornika je primerljiv s celodnevno namestitvijo, oskrbo in socialno oskrbo (vključno s prehrano, za katero je cenovni normativ pod 4 €) v domu. Normativ za zdravstveni tim je za domove, ki so vse bolj negovalne bolnišnice, več kot dvakrat slabši kot za zapore. Cenovni normativ za prehrano v bolnišnici je višji od skupne oskrbe in nege v domu. Zdravstvena zavarovalnica plačuje negovalnemu oddelku bolnišnice na dan ceno, ki v domu zadostuje za več kot en teden zdravstvene nege. Dokler torej obstajajo taki nerazumljivi, krivični in nenazadnje formalno nesprejemljivi pogoji za izvajanje dejavnosti oskrbe in nege starejših, enostavno nočemo in ne moremo sprejeti nobenih dodatnih omejitev in zahtev, saj smo že dosegli mejo, ko ne bomo mogli sprejeti niti odgovornosti za stabilno delovanje institucij v javni mreži. Ob tem nas še dodatno čudi, kako je mogoče, da so del pogajanj s socialnimi partnerji tudi strokovna vprašanja, povezana z opredelitvijo dejavnosti zdravstvene nege, saj to nikakor ni predmet dogovorov s sindikati, ki s takimi zahtevami odločno presegajo svojo vlogo, Vlada pa s pogajanji o teh vprašanjih pristaja na nadaljnje poglabljanje kaotičnega stanja v sistemu.
    To besedilo smo pripravili v upanju, da bodo socialni partnerji in financerji ta konkretna dejstva uporabili pri svojem delu in pogajanjih z drugimi partnerji, saj opažamo, da se že znotraj samega socialnega resorja ne zavedamo stanja, predvsem pa z drugih področij in različnih pogajanj vedno znova slišimo napotke po iskanju notranjih rezerv in racionalizacijah – pri navedenih dejstvih so rezerve samo še v krčenju mreže, odpuščanjih in radikalnih posegih v pravice državljanov.
    S spoštovanjem,
    Boris Koprivnikar
    predsednik upravnega odbora
    Prejšnji članekOBIŠČITE 1. F3ŽO V MARIBORU, 17. – 19.5.!
    Naslednji članekZDRAV ŽIVLJENJSKI SLOG = NORMALEN KRVNI TLAK