V naš klicni center dospe veliko vprašanj o možnostih zaposlitve upokojencev. Zbrali smo nekaj tipičnih sklopov. Povzemamo odgovore Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve.
VELJAVNA ZAKONODAJA?
Veljavna zakonska ureditev določa da so pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja pogojene s statusom zavarovanca in pokojnina je v tem smislu nadaljevanje plače, ki jo je zavarovanec prejemal do svoje upokojitve. Strokovna mnenja in pojasnila V zvezi z zakonskimi določbami oziroma določbami izvršilnih predpisov, ki sodijo v delovno področje podaja Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve.V veljavi je Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur.l. RS, št. 96/12, ZPIZ-2).
ALI JE UPOKOJITEV OBVEZNA?
Upokojitev ni obvezna, zato se vsak sam odloči, ali se bo upokojil ali pa bo še naprej opravljal delo oziroma dejavnost, saj v skladu s pokojninsko zakonodajo status zavarovanca praviloma ni združljiv s statusom upokojenca oziroma uživalca pravice, razen v nekaterih zakonsko določenih primerih. To pomeni da nekdo ne more biti hkrati upokojenec, prejemati pokojnine in še biti zaposlen ali imeti s.p. ali opravljati poslovodno funkcijo v gospodarski družbi.
DELOVNO RAZMERJE PO UPOKOJITVI?
Oseba, ki po upokojitvi ponovno sklene delovno razmerje oz. začne opravljati dejavnost in pridobi plačo oziroma plačilo za delo, se v smislu pokojninske zakonodaje šteje kot oseba, sposobna za delo, pri kateri zavarovalni primer starost) ni nastopil.Za čas, ko je upokojenec vključen v obvezno zavarovanje, mu pravica do pokojnine miruje.
ODLOČAJO ELEMENTI DELOVNEGA RAZMERJA…
V primeru obstoja elementov delovnega razmerja pogodbeni stranki (tudi takrat, kadar je ena od pogodbenih strank upokojenec) ne moreta izbrati, ali bo njuno razmerje opredeljeno kot delovno razmerje ali ne. Če je torej razmerje med strankama takšno da je v njem mogoče prepoznati elemente delovnega razmerja (v skladu z delovnopravno zakonodajo je delovno razmerje razmerje med delavcem in delodajalcem, v katerem se delavec prostovoljno vključi v organiziran delovni proces delodajalca in v njem za plačilo, osebno in nepretrgano opravlja delo po navodilih in pod nadzorom delodajalca),je pogodba med strankama pogodba o zaposlitvi, njuno razmerje pa je delovno razmerje, ne glede na to, ali sta pogodbeni stranki sklenili pogodbo o zaposlitvi, in ne glede na to, da sta morda sklenili kakšno drugo pogodbo civilnega prava.
POLNI ALI POLOVIČNI DELOVNI ČAS?
Glede na navedeno v primeru, ko nastane delovno razmerje in pride do sklenitve pogodbe o zaposlitvi med uživalcem pokojnine in delodajalcem za polni ali polovični delovni čas, upokojenec izgubi pravico do celotne ali polovice pokojnine (reaktiviranje). Vendar je potrebno poudariti, da dela ni mogoče opravljati le v okviru delovnega razmerja, temveč lahko stranki sklepata tudi pogodbe civilnega prava oziroma avtorske pogodbe.
PODJEMNA, AVTORSKA POGODBA…
Če niso podani elementi delovnega razmerja, kar primarno presoja delodajalec, nadzoruje pa Inšpektorat RS za delo, lahko upokojenci po upokojitvi neomejeno sklepajo civilne pogodbe po Obligacijskem zakoniku (Uradni list RS, št. 97/07-uradno prečiščeno besedilo), na primer podjemno pogodbo ali pogodbe po avtorskem pravu v primerih, ko gre za avtorsko delo.
Menimo, da je po veljavni delovnopravni zakonodaji pogodbeno delo možno le v primeru občasnih oziroma začasnih del, pri čemer je v zvezi s samo naravo teh del potrebno opozoriti, da gre za dela, ki sicer niso določena kot sestavni del organizacije poslovanja delodajalca in, ki niso predvidena v okviru sistemizacije delovnih mest, ter se glede na delovni proces ne opravljajo kot stalno in nepretrgano delo, temveč trajajo le določen krajši čas ali pa so potrebna le od časa do časa.
Pri tem bi opozorili, da Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur.l. RS, št. 96/12, ZPIZ-2) upokojencu ne omejuje, da poleg pokojnine pridobiva dohodke na podlagi sklenjenih pogodb civilnega prava oziroma avtorskih pogodb.
