V zadnjem času so se domovi za starejše in tudi Skupnost socialnih zavodov Slovenije kot krovna organizacija večkrat soočili z očitki po rapidnem zmanjševanju števila zdravstvenih delavcev v domovih za starejše in zmanjševanju izobrazbene strukture. Navedbe smo v skupnosti preverili, saj je to izjemno pomembno vprašanje, zato ni mogoče, da tako korenitih sprememb ne bi opazili. Ugotovili smo, da skupno število delavcev malenkostno upada, izobrazbena struktura pa se je celo povečala, še naprej pa se vztrajno zmanjšuje vir za financiranje zdravstvenega kadra.
Pridobili smo uradne podatke od Nacionalnega inštituta za javno zdravje, ki vodi bazo izvajalcev zdravstvene dejavnosti, iz katere je med drugim razvidno tudi število zdravstvenih delavcev po poklicnih skupinah glede na tipe izvajalcev. Podatke o izbranih poklicnih skupinah smo primerjali od leta 2008 do 2012, ki je zadnje leto, za katerega so uradni podatki na voljo, in ugotovili naslednje:
• število diplomiranih medicinskih sester se je v socialnih zavodih iz 188 povečalo na 301 (za 113),
• za 30 se je zmanjšalo število višjih medicinskih sester (zaradi spremembe izobraževalnega programa, zmanjšanje pa je razvidno v celotnem sistemu),
• število tehnikov zdravstvene nege in srednjih medicinskih sester) se je povečalo iz 1782 na 2184 (za 402).
Podatki kažejo, da je med letom 2008 in 2012 delež diplomiranih medicinskih sester narasel iz 9,15 % na 11,86 %, delež višjih medicinskih sester je upadel iz 4 % na 2 %, delež zdravstvenih tehnikov pa je ostal praktično nespremenjen, saj je iz 86,8 % upadel na 86,1 %.
Ker so se v tem času povečale tudi kapacitete v socialnovarstvenih zavodih, je relevanten tudi podatek, kakšno je razmerje med številom zdravstvenega kadra in številom stanovalcev v domovih za starejše. Tu pa ugotavljamo, da se je razmerje od leta 2008 poslabšalo, in sicer iz 3,72 stanovalca/1 zaposlenega na 4,1 stanovalca/1 zaposlenega, kar nas v Skupnosti skrbi. Po drug strani pa je zaradi vztrajnega zmanjševanja financiranja zdravstvene dejavnosti (trenutno je ob nespremenjenih normativih financiranje dejavnosti zmanjšano za 12 %) to vsaj s poslovnega vidika tudi razumljivo. Ob 12 % zmanjšanju vira za zdravstvene delavce se je torej dejansko število zaposlenih na enega stanovalca zmanjšalo za 10 %, kar kaže na večjo obremenjenost zdravstvenega osebja, po drugi strani pa na povečano prelivanje sredstev iz oskrbe v zdravstveno dejavnost.
Na negativne trende smo pogosto opozarjali pristojne inštitucije in tudi javnost, čeprav še zdaleč niso tako radikalni, kot jih navajajo nekatere organizacije. Ob tem naj še enkrat poudarimo, da je sedanji kadrovski normativ tako v zdravstveni dejavnosti kot v oskrbnih dejavnostih na meji, ki komajda še omogoča stabilno izvajanje dejavnosti v najnujnejšem obsegu. Vse pogosteje se soočamo z opozorili delavcev, da delajo na mejah možnega, opažamo povečanje bolniških odsotnosti, neizrabljenih dopustov in druge težave, ki izhajajo iz velike preobremenjenosti delavcev v institucionalnem varstvu starejših.
Naj ob tem še enkrat opozorimo na dejstvo, da od skupnih prihodkov iz naslova zdravstvene dejavnosti, ki znašajo cca. 101 mio €, kar 97 mio € porabimo samo za plače zdravstvenih delavcev, ob tem pa je priznani strošek dela s strani ZZZS le 72 mio €. To pomeni, da nam na sistemski ravni pri financiranju zdravstvenega kadra zmanjka 25 mio € letno, ki jih moramo kompenzirati iz drugih prihodkov.
Žal opažamo tudi vse pogostejše konflikte med delavci in vodstvi zavodov pa tudi z zunanjimi strokovnimi organizacijami, čeprav v Skupnosti ocenjujemo, da bi ravno v sedanjih razmerah morali enotno in argumentirano zahtevati razrešitev skupnega problema – zagotoviti dodatne vire za boljšo kadrovsko zasedbo, ki bo omogočala kvalitetno in stabilno izvajanje dejavnosti, njen razvoj in tudi spoštovanje pravic delavcev, ki v sedanjih pogojih izgorevajo in se soočajo z vse več osebnimi pa tudi zdravstvenimi težavami.
Več: SSZS