VSAK TRETJI V SLOVENIJI IMA POVIŠAN KRVNI TLAK

    424

    Svetovni dan zdravja 2013

    UREJEN KRVNI TLAK ZMANJŠA TVEGANJE ZA SRČNI INFARKT IN MOŽGANSKO KAP

    Ljubljana, 5. april 2013 – Vsako leto 7. aprila obeležujemo Svetovni dan zdravja in na Inštitutu za varovanje zdravja RS (IVZ) vabimo vse deležnike k skupni obeležitvi tega pomembnega dne, ki letošnja izpostavlja problematiko zvišanega krvnega tlaka, zato je letošnje geslo “Urejen krvni tlak zmanjša tveganje za srčni infarkt in možgansko kap”. Zvišan krvni tlak oziroma arterijska hipertenzija je namreč eden najpomembnejših dejavnikov tveganja za obolevnost za kronične nenalezljive bolezni. Te so v Sloveniji in svetu vodilni vzrok smrti, prezgodnje umrljivosti, invalidnosti, dela nezmožnosti in slabše kakovosti življenja, povezane pa so tudi s pretežnimi in naraščajočimi stroški zdravstvene blagajne in obremenjujejo velik delež BDP. Zvišan krvni tlak ima vsak tretji prebivalec Slovenije. Naši preventivni programi so uspešni, še vedno pa se prebivalci premalo zavedajo pomena normalnega krvnega tlaka. Ob letošnjem Svetovnem dnevu zdravja je potrebno poudariti pomen preventive, obvladovanja zvišanega krvnega tlaka ter širše preventive bolezni srca in ožilja. Za zmanjšanje bremena kroničnih bolezni pa je ključna sprememba življenjskega sloga ljudi.


    Med kronične nenalezljive bolezni, ki jih zvišan krvni pospešuje, sodijo predvsem bolezni srca in ožilja s pojavnostjo srčnega infarkta, možganske kapi, srčnega popuščanja, motenj srčnega ritma, povišan krvni tlak pa vpliva tudi na obolevnost ledvic, vključno z ledvično odpovedjo. Tveganje za razvoj zapletov zvišanega krvnega tlaka je še večje, če so prisotni tudi ostali dejavniki tveganja za srčno-žilne bolezni (npr. motnje v presnovi krvnega sladkorja in sladkorna bolezen tipa 2, motnje v presnovi maščob, debelost in kajenje). “Zvišan krvni tlak je velik problem tudi pri nas, saj ga ima vsak tretji prebivalec Slovenije. Če pa upoštevamo še dejstvo, da je 26 % ljudi, starejših od 35 let, debelih (ITM nad 30), da ima 68 % holesterol in 18 % sladkor v krvi nad normalo, kadi pa jih še vedno okrog 27 %, je obremenjenost odrasle populacije za zbolevanje zaradi srčno-žilnih bolezni še vedno velika. Približno petina moških nad 35 let in žensk nad 45 let ima veliko tveganje, da bodo v naslednjih 10-ih letih zboleli zaradi ene od bolezni srca in žilja (srčni infarkt, možganska kap, bolezni arterij spodnjih okončin), kažejo podatki Registra oseb, ki jih ogrožajo srčno-žilne bolezni. Moški so sicer bolj ogroženi kot ženske,” je navedla Jožica Maučec Zakotnik z IVZ in nadaljevala. “Med dejavnike tveganja za nastanek zvišanega krvnega tlaka sodijo prekomerno uživanje soli, nezadostno uživanje zelenjave in sadja, čezmerno uživanje alkohola, prekomerna telesna masa in debelost ter nezadostna telesna dejavnost, ki pa so med prebivalci Slovenije tudi še izrazito prisotni.”

    Preventivni programi so zelo uspešni

    Na področju preprečevanja bolezni srca in ožilja se Sloveniji lahko pohvalimo z aktivnostmi in uspehi, saj na primarni ravni zdravstvene dejavnosti že 10. leto uspešno poteka Nacionalni program primarne preventive srčno-žilnih bolezni, vidni pa so že tudi učinki tega programa. »Četudi se je v Sloveniji, tako kot v večini razvitih držav, število smrti zaradi bolezni srca in žilja v zadnjih 20-ih letih prepolovilo, predstavljajo te bolezni še vedno vzrok za blizu 40 % celotne umrljivosti. Glede na leto 2002, ko smo pričeli z izvajanjem nacionalnega programa, ugotavljamo danes okoli 1.200 srčno-žilnih smrti letno manj. Približno polovico uspeha lahko pripišemo boljšemu zdravljenju bolezni, vsaj 600 ohranjenih življenj letno pa uspešno izvedenim preventivnim programom,« je pojasnil nacionalni vodja programa doc. dr. Zlatko Fras z UKC Ljubljana. Po podatkih Zdravstvenega statističnega letopisa 2010 so srčno-žilne bolezni v Sloveniji vzrok za 39,7 % vseh smrti, in sicer pri moških v 33 % in pri ženskah v 46 %. Leta 2008 je bilo pri moških v Sloveniji prvič večje število smrti zaradi raka kot zaradi bolezni srčno-žilnih bolezni. Trend se nadaljuje in smo tako ena od štirih držav EU (Francija, Slovenija, Nizozemska in Španija), kjer sta se krivulji umrljivosti križali in umrljivost zaradi raka pri moških presega umrljivost zaradi srčno-žilnih bolezni. Pri ženskah so srčno žilnih bolezni povsod v Evropi, pa tudi v Sloveniji še vedno na prvem mestu po vzrokih smrti.

    Pomemben del nacionalnega programa predstavljajo svetovanja za spreminjanje nezdravega življenjskega sloga. »Gre za programirano zdravstveno vzgojo za odraslo populacijo, ki se izvaja v 61 zdravstvenovzgojnih centrih (ZVC) in tvorijo nacionalno mrežo za izvajanje programov zdravstvene vzgoje in promocije zdravja za odraslo populacijo. Prednost teh centrov je, da so locirani v zdravstvenih domovih, ki skrbijo za zdravje v lokalnih skupnostih, kar zagotavlja dobro dostopnost vsem zainteresiranim. Program svetovanja za zdravje vključuje sedem vrst delavnic in dve vrsti individualnega svetovanja,« je pojasnila asist. Sanja Vrbovšek z IVZ in dodala: »Program na spremembo življenjskega sloga posameznika vpliva kot celota, zato je oblikovan tako, da udeleženci najprej vstopajo v krajše, motivacijske delavnice, šele nato se glede na potrebo vključijo v daljše delavnice. V ZVC osebe po opravljenem preventivnem pregledu napoti osebni izbrani zdravnik, ciljna prioritetna skupina pa so tisti odrasli, ki imajo 10-letno srčno-žilno tveganje 20 % ali več, kadilci, debele osebe (ITM 30 ali več), hipertoniki, sladkorni bolniki in tvegani pivci alkohola«.

    V obdobju od leta 2002 do leta 2012 je bilo v obravnavo vključenih skoraj 360.000 oseb, izvedenih pa je bilo nekaj več kot 41.000 delavnic in individualnih svetovanj. »Cilj in usmeritev, ki me vodi pri izvajanju različnih delavnic v ZVC, je, da je najboljši nasvet, ki ga lahko dam osebi, s katero se prvič srečam, ta, da verjamem vanjo, da je zmožna spremeniti to, kar si želi in si tako skuša povrniti učinkovit nadzor nad vsem, kar je bilo v njenem življenju do tedaj izven njega. Zdrava prehrana in fizična aktivnost dajeta ljudem veliko večji občutek nadzora nad svojim življenjem,« je povedala mag. Jožica Mesarič iz  Zdravstvenega doma Ljubljana Moste Polje in dodala: »Problem, s katerim se ljudje običajno dolga leta soočajo, je, da so stalno v konfliktu med željo in realnostjo (na primer pri telesni teži), ko hočejo shujšati, a se zvečer ne morejo upreti bogati večerji … To je lažni konflikt, saj če bi začeli telovaditi, bi porabili energijo in bi si večerjo lahko privoščili, bili pa bi tudi manj lačni. Ampak za spremembo sta potrebna napor in čas. Zato izvajalci delamo na tem, da si udeleženci vzamejo čas zase in so pripravljeni tudi vložiti napor. Ničesar ne moremo preveriti, če ne poskusimo. Iz izkušenj pa lahko trdim, da vsi premoremo veliko več moči kot se je zavedamo. Sreča ni odvisna od tega, kar naredijo drugi, ampak od tega, kar naredimo sami. Ničesar ni v človeku, kar bi mu preprečevalo želeti si nemogoče«.

    Nedvomno je nacionalni program skupaj z izboljšanimi metodami zdravljenja bolezni srca in ožilja ter ob podpori nacionalne zakonodaje, politik in programov, kot so Resolucija o nacionalnem programu prehranske politike, Strategije telesne dejavnosti za zdravje, zakonodaja in ukrepi na področju preprečevanja in zmanjševanja škode zaradi tveganega in škodljivega pitja alkohola ter kajenja tobaka, ki jih je sprejela politika na državni ravni, doprinesel k zavidljivemu zmanjšanju umrljivosti zaradi bolezni srca in ožilja. »Pomembno vlogo pri zmanjševanju zvišanega krvnega tlaka in njegovih posledic imajo tudi aktivnosti v okviru Nacionalnega programa zmanjševanja uživanja soli pri prebivalcih Slovenije. Začetki programa segajo že v leto 2007, od takrat dalje pa ugotavljamo zmanjšanje uživanja soli pri odraslih prebivalcih Slovenije, kar je dober pokazatelj celostnega pristopa k dolgoročnemu reševanju zdravstvene problematike,« je pojasnila izr. prof. dr. Cirila Hlastan Ribič z IVZ.

    Potrebno je povečati zavedanje ljudi o pomenu normalnega krvnega tlaka
    Podatki iz Registra oseb, ki jih ogrožajo srčno žilne bolezni kažejo, da ima v povprečju 10 let približno tretjina oseb, vključenih v nacionalni program, povišan krvni tlak. Delež oseb z zvišanim krvnim tlakom v  od leta 2005 postopno upada, bolj pri ženskah kot pri moških, saj je imelo v letu 2011  29 % oseb (31,7 % moških in 25,3% žensk), vključenih v preventivne preglede, krvni tlak nad normalo. »Na podlagi CINDI anketne raziskave iz leta 2008 pa na podlagi samoporočanja ugotavljamo nižjo pojavnost povišanega krvnega tlaka, pri moških 23,8 % in 17,4 % pri ženskah, kar  kaže, da se veliko ljudi sploh ne zaveda, da imajo zvišan krvni tlak.. Delež samoporočanja se sicer veča glede na omenjene raziskave iz prejšnjih let (2001 in 2004, ) j,« je dodala dr. Alenka Borovničar, z IVZ»Ljudje se premalo zavedajo pomena normalnega krvnega tlaka, ne poznajo normalnih vrednosti, si krvni tlak premalo kontrolirajo, pa tudi če vedo, da imajo zvišan krvni tlak, so preveč tolerantni do zvišanih vrednosti in ne sodelujejo ustrezno pri zdravljenju zvišanega krvnega tlaka, ne pri upoštevanju priporočil za spremembo življenjskega sloga in tudi ne pri ustreznem jemanju zdravil,« je opozorila Jožica Maučec Zakotnik z IVZ in dodala: «Podatki iz mednarodne raziskava EURASPIRE III, ki je spremljala delež ljudi, ki jemljejo zdravila za zvišan krvni tlak in imajo ustrezno urejen krvni tlak (sistolni krvni tlak manj kot 140 mm Hg in diastolni krvni tlak manj kot 90 mmHg, sladkorni bolniki pa sistolni krvni tlak manj kot 130 mm Hg in diastolni krvni tlak manj kot 80 mmHg) kažejo, da ima ustrezno urejen krvni tlak v slovenskem primarnem zdravstvu le petina ljudi z zvišanim krvnim tlakom, ki jemljejo zdravila za zniževanje zvišanega krvnega tlaka. V povprečju 12 vključenih držav EU je bilo 26,3 % z urejenim krvnim tlakom (največ v Italiji 43 %, najmanj v Bolgariji 12%). Seveda je ključni  del zdravljenja zvišanega krvnega tlaka  zdrav, aktiven življenjski slog, vzdrževanje normalne telesne mase, nekajenje, zmerno uživanje alkohola ali abstinenca ter zdrava prehrana, z malo soli, veliko zelenjave in sadja ter malo maščob.«

    Pomemben celostni (integriran) pristop h krepitvi zdravja in obvladovanja kroničnih bolezni na ravni celotne družbe – Slovenija potrebuje Nacionalno strategijo za krepitev zdravja in preprečevanje/obvladovanje kroničnih bolezni

    Združeni narodi in Svetovna zdravstvena organizacija so pozvali vse vlade, da se aktivno in odgovorno vključijo v  reševanje in učinkovitejše obvladovanje kroničnih bolezni, ki močno krnijo družbeni razvoj, povečujejo neenakosti v zdravju in zmanjšujejo kakovost življenja ljudi. Vlade so tiste, ki lahko najučinkoviteje vplivajo na determinante zdravja, vključno s socialno ekonomskimi. Slovenija še nima medvladne, celostne strategije, ki bi lahko z odgovornimi medresornimi politikami in ukrepi krepila zdravje ljudi in zmanjšala breme kroničnih bolezni in neenakosti v zdravju, kar bi seveda pomembno prispevalo k družbenemu in ekonomskemu razvoju Slovenije.

    Za zmanjšanje  bremena srčno-žilnih in drugih kroničnih bolezni za posameznika in družbo je potreben celosten pristop, ki zahteva vključevanje interesnih skupin, vključno z vlado in njenimi resorji, civilno družbo, akademskim svetom in industrijo, z integriranim izvajanjem ukrepov za preprečevanje in nadzor nad njimi. Pomemben način za zmanjšanje bremena teh bolezni je zmanjševanje dejavnikov tveganja z zdravim načinom življenja posameznika. Ti ukrepi niso povezani z visokimi stroški, so pa zelo učinkoviti. Drugi način za zmanjšanje bremena teh bolezni je zgodnje odkrivanje in pravočasno zdravljenje, ki ga je mogoče izvajati v okviru primarnega zdravstvenega varstva. "Zgodnje odkrivanje visokega krvnega tlaka ter zmanjšanje tveganja za srčni infarkt in možgansko kap je za vse veliko cenejše kot operacija srca, nega po možganski kapi, dializa in drugi posegi, ki so lahko pozneje potrebni, če je visok krvni tlak nenadzorovan," je povedala Pia Vračko z IVZ in poudarila: »Visok krvni tlak je mogoče učinkovito preprečiti in uspešno zdraviti. Večja ozaveščenost javnosti in dostopen sistem zgodnjega odkrivanja sta pri tem ključnega pomena.« Letošnji Svetovni dan zdravja je zato priložnost za usmeritev pozornosti  v preventivo, preprečevanje in obvladovanje visokega krvnega tlaka, da bi zmanjšali število ljudi z boleznimi srca in ožilja. Uravnavanje visokega krvnega tlaka mora biti del širšega prizadevanja za boj proti kroničnim nenalezljivim boleznim.

    Pomembna tudi vloga referenčnih ambulantah

    Z vzpostavitvijo referenčnih ambulant na primarni ravni se namreč zagotavljajo celoviti in bolj integrirani pristopi preventivnega zdravstvenega varstva, ki omogočajo redno spremljanje ogroženega prebivalstva za nastanek kroničnih nenalezljivih bolezni in hkrati nudijo oporo pri vzpostavljanju celovite samooskrbe kroničnih bolnikov, ob tem pa omogočajo tudi sistematično spremljanje pojavnosti kroničnih bolezni.  »Projekt referenčnih ambulant predstavlja novost na področju osnovnega zdravstva in je rezultat sodelovanja strokovnjakov ob podpori Ministrstva za zdravje. Danes deluje v Sloveniji 292 referenčnih ambulant, ki so enakomerno regijsko razporejene. Referenčne ambulante so ambulante družinske medicine, v katerih poleg zdravnika in tehnika zdravstvene nege v polovičnem delovnem času sodeluje diplomirana medicinska sestra,« je povedala prim. Jana Govc Eržen iz Zdravstvenega doma Celje in dodala: »V referenčni ambulanti so v primerjavi s klasično ambulanto družinske medicine razširjena področja preventivnega presejanja, natančno so opredeljene poti obravnave kroničnih bolnikov in kazalniki kakovosti.

    Diplomirane medicinske sestre prevzemajo v referenčnih ambulantah izvajanje preventivnih presejanj (srčno-žilna obremenjenost, sladkorna bolezen, depresija, kronična obstruktivna pljučna bolezen, povišan krvni tlak, kajenje in pitje alkohola) in vodenje urejenih kroničnih bolnikov (kronična obstruktivna pljučna bolezen, astma, sladkorna bolezen tipa 2 in hipertenzija)«. Diplomirane medicinske sestre so se za delo v referenčnih ambulantah dodatno izobrazile v okviru splošnih in specialnih modulov. Oskrba kroničnih bolnikov je natančno opredeljena s protokoli obravnave kroničnih bolnikov z opredeljenimi nalogami, pristojnostmi in cilji. Značilnost referenčnih ambulant je vzpostavljanje registrov kroničnih bolnikov in spremljanje kazalnikov kakovosti  na področju kliničnega in preventivnega dela ter spremljanje kakovosti organizacije dela. »Kazalnik kakovosti v referenčni ambulanti pri bolnikih s hipertenzijo je izpolnjen, če je povprečje meritev krvnega tlaka v standardnih pogojih v tekočem letu manjši od 140/90, pri čemer so upoštevane meritve v ambulanti ali doma,« je še povedala prim. Jana Govc Eržen iz Zdravstvenega doma Celje.

    Opis uspešnega primera gospoda Toneta Dovča

    Program svetovanja za zdravje številnim udeležencem omogoča učinkovito spremembo življenjskega sloga. Mag. Jožica Mesarič iz  Zdravstvenega domu Ljubljana Moste Polje navede primer gospoda, ki je uspešno spremenil svoj način življenja: »Ko je leta 2010 gospod Tone Dovč prišel k nam v Program svetovanja za zdravje, je bil star 66 let. Vključili smo ga v program zdravega hujšanja in iz začetnega stanja, ko je tehtal 124 kg, imel obseg pasu 124 cm, indeks telesne mase (ITM) 38,3 ter povišan krvni tlak in holesterol, motnje srčnega ritma …se je pričel njegov proces spremembe. V času vključenosti v skupino se je spreminjal na številnih področjih. Potrebnih je bilo veliko korakov. Sprememba je celostna, ni dovolj eno področje, temveč je potrebno na novo postaviti oziroma spremeniti način življenja. Tako je gospod spreminjal svoj videz, razmišljanje, aktivnosti … in ko je marca 2011 zaključil program zdravega hujšanja, je imel 84,8 kg. V tem času je dosegel veliko ter sebi in drugim dokazal, kaj vse človek zmore, če je to zanj pomembno. Postal je redni udeleženec maratonov, najpomembnejše pa je to, da spremenjen življenjski slog vzdržuje še danes in da se odlično počuti, ima normalen krvni tlak, holesterol, normalen srčni utrip«.

    Prejšnji članekOBIŠČITE LJUBLJANSKI GRAD Z VNUČKI
    Naslednji članekZAKAJ SO VOZNIKI TOYOT BOLJ SREČNI?