Kljub vsem energentom, ki so na voljo, letna poraba drv za ogrevanje prostorov, sanitarne vode in za kuhanje v slovenskih gospodinjstvih presega milijon ton. Pred začetkom kurilne sezone so na ZPS zato preverili, kakšna je kakovost drv na slovenskem trgu. Predvsem so želeli preveriti, ali so ustrezno suha, saj to vpliva na učinkovitost zgorevanja in s tem na večje onesnaženje zraka. Za kurjenje so primerna drva z največ 20-odstotno vlažnostjo, temu merilu pa nista ustrezala dva od osmih vzorcev, kar na polovici vzorcev pa je bila vidna trohnoba, ki nakazuje, da se je začela razgradnja lesa, kar znižuje njegovo kurilno vrednost. Tabela z rezultati je prosto dostopna na www.zps.si .
Drva so kupili v trgovskih centrih in spletnih trgovinah, ki imajo skladišča na različnih koncih države. Konec avgusta so tako kupili osem vzorcev bukovih drv, od tega šest v paletah in dva v mrežasti vreči. Za mł drv so odšteli od 77,99 do 116,61 evra (dodati je treba še stroške dostave).
Zapletlo se je že pri njihovi želji, da kupijo suha drva, ki jih lahko takoj začnemo uporabljati, a povsod niso bila na voljo. V Bauhausu na ljubljanskem Rudniku, denimo, so imeli drva, ki v njihovem pokritem, a zračnem skladišču stojijo eno leto in jih prodajajo kot sveža. Po drugi strani so jim v spletni trgovini Drva na dom kot suha prodali drva, ki se »na odprtem skladiščnem prostoru sušijo pet mesecev in so primerna za takojšnjo uporabo«.
Ob straneh polena
ustreznih dimenzij, v sredini palete drobna drva in trske
Pri nakupu palete človek nikoli ne ve, kaj bo dobil na dom, in dobi marsikaj.
Čeprav so ob naročilu poudarili, da želijo srednje debela, narezana na dolžino
približno 33 centimetrov, se je denimo v sredini najdražje palete, kupljene v
Merkurju na Viču v Ljubljani, »skrival« kar zajeten kup zelo drobnih drv, tudi
trske so bile vmes, na paletah, ki so jim jih dostavili iz Obija na Rudniku v
Ljubljani, Obija v Murski Soboti in Bauhausa na Rudniku v Ljubljani, pa je bilo
veliko polen z vidnimi znaki trohnobe.
Vlažna drva – višji
stroški ogrevanja
Vsebnost vlage v lesu za kurjenje ne sme presegati 20 odstotkov lesne mase, kar
je v skladu z uredbo o izpustih iz malih in srednje velikih kurilnih naprav.
Kurjenje vlažnih drv močno obremenjuje okolje (škodljivi izpusti iz kurilne
naprave se povečajo tudi do 20 odstotkov, za prav toliko se zmanjša izkoristek
kurilne naprave), povzroča obloge v peči in dimniku, poleg tega vlažna drva
slabše zgorevajo in imajo slabši izkoristek energije, zato so stroški ogrevanja
višji.
Naš nasvet:
Pravočasno se pripravite na kurilno sezono in upoštevajte priporočila za ustrezno pripravo in kurjenje drv.
· Drva za naslednje kurilne sezone kupite spomladi, saj pozimi sekan les vsebuje manj vode. Poleg tega imate takrat dovolj časa, da poiščete zanesljivega dobavitelja drv s konkurenčno ceno in pripravite ustrezen prostor za shrambo.
· Razcepljena polena skladiščite v pokritih in zračnih skladovnicah na sončni legi. Polena, širša od 10 centimetrov, je treba razcepiti.
· Če je le mogoče, jih zlagajte z večjim razmikom, tako bo pretok zraka večji in sušenje hitrejše.
· Suhih drv ne shranjujte v kleti.
· Bukova drva naj bi se sušila dve leti, prav tako drva iz jesena in lesa sadnega drevja, drva iz lipe, breze, jelše in smreke eno do dve leti, hrastova pa dve do tri leta.
Zagotovite čim boljše
zgorevanje
Za čim boljše zgorevanje
morajo biti izpolnjeni trije pogoji, in sicer morajo biti drva ustrezno suha
(20-odstotna vlažnost ali manjša), nasekana in primerne velikosti, kurilna
naprava mora biti pravilno vgrajena v za to primeren prostor, z dovodom zraka
in odvodom dimnih plinov, prav tako moramo kurilno napravo uporabljati v skladu
z navodili proizvajalca.
Tabela z rezultati je prosto dostopna na www.zps.si .