Obeležitev Svetovnega dneva preprečevanja samomora letos že drugo leto zapored poteka pod geslom »Skupaj za preprečevanje samomora«. V želji, da bi se trend upadanja samomorilnega količnika nadaljeval, se v Sloveniji že vrsto let pridružujemo preventivnim aktivnostim in ozaveščanju javnosti, ki jih podpirajo tudi mednarodne organizacije (npr. Svetovna zdravstvena organizacija, Mednarodna zveza za preprečevanje samomora). Aktivnosti ob letošnjem svetovnem dnevu bodo tako kot v preteklih letih potekale v sodelovanju med Nacionalnim inštitutom za javno zdravje (NIJZ), Slovenskim združenjem za preprečevanje samomora, Inštitutom Andrej Marušič in OZARO.

»Samomor je v Sloveniji velik javnozdravstveni problem, zato je pri prizadevanjih za njegovo preprečevanje pomemben prav vsak od nas. Večino samomorov lahko preprečimo in veseli me, da v Sloveniji v zadnjem desetletju beležimo upad samomorilnega količnika, ki je najnižji po letu 1965. To je vsekakor vzpodbuda za naše delo v prihodnosti, ki kaže, da lahko skupaj premagamo marsikateri izziv za preprečevanje samomorilnega vedenja,« je povedal minister za zdravje Aleš Šabeder.

Vloga in aktivnosti NIJZ pri preprečevanju samomora

NIJZ ima ključno vlogo pri spremljanju podatkov in kazalnikov o zdravju (vključno z duševnim zdravjem ter samomorilnim vedenjem), ki jih pridobiva iz zdravstveno statističnih podatkov ter različnih populacijskih raziskav. Temelječ na teh podatkih ima NIJZ, kot osrednja javnozdravstvena inštitucija, tudi pomembno vlogo pri oblikovanju, pilotiranju, izvajanju ter evalvaciji programov krepitve duševnega zdravja in preventivnih programov na področju duševnega zdravja in preprečevanja samomora. Aktivnosti in programi se izvajajo v različnih okoljih, kot so vzgojnoizobraževalne in zdravstvene ustanove (npr. psihoedukativne delavnice v zdravstvenovzgojnih centrih/centrih za krepitev zdravja v zdravstvenih domovih), delovno okolje, lokalna skupnost. Mnogo aktivnosti se usmerja tudi v ozaveščanje strokovne in laične javnosti o pomenu duševnega zdravja in problematiki samomorilnega vedenja.

Izpostaviti velja program To sem jaz, ki je usmerjen v krepitev duševnega zdravja in psihične odpornosti pri otrocih in mladostnikih in se v obliki delavnic izvaja v šolskem okolju, hkrati pa s spletno svetovalnico www.tosemjaz.net omogoča mladim anonimen, javen, brezplačen in hiter dostop do strokovnega nasveta. Prim. Nuša Konec Juričič z NIJZ je ob tem povedala: »V sklopu svetovalnice je med vsemi vprašanji mladostnikov okoli 10 % takšnih, ki jih označujemo kot najtežja vprašanja. Med njimi so zlasti motnje hranjenja, samopoškodbeno vedenja ter različne oblike samomorilnosti«.

Odnos mladih do samomora smo raziskali tudi v sklopu kvalitativne raziskave, v kateri smo opravili vsebinsko analizo maturitetnih esejev iz leta 2017 z naslovom Samomor kot izstop iz kolesja sistema. »Ugotovili smo, da je večina dijakov ohranjala kritično distanco do vsebine, manjšina dijakov pa je izražala bolj zaskrbljujoča stališča,« je povedala doc. dr. Saška Roškar z NIJZ in dodala: »Rezultati študije nam bodo lahko služili pri pripravi preventivnih programov za odgovorno naslavljanje vsebine samomora v šolskem okolju.«

NIJZ pri izvajanju svetovalnega programa za odrasle že vrsto let sodeluje s Slovenskim združenjem za preprečevanje samomora ter Centrom za psihološko svetovanje POSVET, ki mu v prostorih dveh območnih enot NIJZ omogoča delovanje.

Rumeno oranžna pentlja – simbolizira zavedanje, da samomor predstavlja velik javno zdravstveni problem

Za ozaveščanje o samomoru se v mednarodni skupnosti že nekaj let uporablja rumeno-oranžna pentlja. Je simbol zavedanja, da samomor predstavlja velik javnozdravstveni problem, je znak podpore preventivnim prizadevanjem na tem področju, predvsem pa je znak solidarnosti z vsemi, ki jih je samomor na kakršenkoli način prizadel. Omenjene pentljice bomo, letos prvič v Sloveniji, razširili med različnimi javnostmi (splošna javnost, politični in medijski predstavniki,…) Prav tako bomo nadaljevali tudi z mednarodno akcijo »Prekolesarimo svet«, ki smo jo v preteklih letih uspešno izvedli.

Statistiko umrljivosti zaradi samomora v Sloveniji v letu 2018 najdete na naslednji povezavi.