Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) je v sodelovanju s projektnimi partnerji organiziral zaključno strokovno srečanje projekta Aktivno in zdravo staranje v Sloveniji (Active and Healthy Ageing in Slovenia – AHA.SI), na katerem so udeležencem predstavili predloge ukrepov za strategijo staranja za Slovenijo.
Udeleženci iz različnih sektorjev in strokovnih področij dela, zbralo se jih je več kot 170, so se osredotočili predvsem na problematiko trga dela, upokojevanja, preventive padcev, pripravo na starost, dolgotrajno oskrbo ter opolnomočenje starejših. Skupaj so razmislili, kateri ukrepi bodo predstavljali učinkovite podlage za strategijo staranja, ki jih bo mogoče uspešno implementirati v naši državi.
Navzoče sta uvodoma nagovorili ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti dr. Anja Kopač Mrak in ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc. Dr. Anja Kopač Mrak je opozorila, da »Slovenija potrebuje novo nacionalno strategijo, s katero bi določili okvir in podlage za organizirano odzivanje na proces staranja prebivalstva in s katero bi omogočili kvalitetno in aktivno staranje prebivalstva ob upoštevanju načel medgeneracijske solidarnosti in sodelovanja« in dodala: »Projekti, kot je vaš, in posveti, kot je današnji, so seveda nepogrešljivi za načrtovanje celovite strategije odziva Slovenije na starajočo družbo in demografske spremembe.«
Z njo se strinja ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc, ki je poudarila pomen medsektorskega sodelovanja: »Ta projekt je še posebej pomemben zato, ker že sedaj omogoča boljše povezovanje strokovnjakov na področju zdravstva in socialnega skrbstva in krepi zavest, da lahko samo skupaj najdemo najboljše rešitve. Prav tako so dragoceni rezultati analize zdravstvenega sistema, ki smo jo v teh mesecih na Ministrstvu za zdravje pripravljali v sodelovanju s strokovnjaki Svetovne zdravstvene organizacije in Evropskega Observatorija za spremljanje zdravstvenih sistemov in politik.«
Raziskava med deležniki projekta je pokazala, da se strinjajo, da se slovenska družba hitro stara, da potrebujemo strategijo staranja in da je priprava tovrstne strategije prioriteta. V veliki meri podpirajo stališče, da mora strategija staranja upoštevati posledice ukrepov za vse generacije, prav tako pa se strinjajo, da je treba izkušnje starejših vključiti v pripravo strategije. Deležniki poudarjajo, da je potrebno spremeniti odnos do staranja v naši družbi, da je prav to prvi korak k učinkovitim načrtovanim spremembam.
Hitro staranje prebivalstva v Sloveniji
Za Slovenijo velja, da se prebivalstvo hitro stara, povečuje se delež prebivalstva, starejšega od 65 let, in zmanjšuje se delež prebivalstva v aktivni dobi. Projekcije števila in strukture slovenskega prebivalstva napovedujejo za naslednjih nekaj desetletij zgolj minimalne spremembe v številu prebivalstva, a velike spremembe v starostni strukturi prebivalstva. V letu 2013 so delovno sposobni prebivalci predstavljali slabi dve tretjini vseh prebivalcev, ta delež pa naj bi se do leta 2050 zmanjšal na zgolj okrog eno polovico vseh prebivalcev in se na tej ravni ustalil. Na drugi strani pa naj bi se delež starejših od 65 let v prihodnjih 35-ih letih skoraj podvojil, saj naj bi le-ti leta 2050 predstavljali skoraj 30 % vseh prebivalcev Slovenije. Torej lahko rečemo, da se slovensko prebivalstvo pospešeno stara.
Vodja projekta dr. Mojca Gabrijelčič Blenkuš z NIJZ je opozorila: »Demografske spremembe in staranje v naši družbi so naša realnost. Projektni izračuni, bogate razprave z deležniki, testiranje dobrih praks v našem prostoru, vse kaže na dejstvo, da bo slovenska družba že čez dvajset let precej drugačna, pa če to hočemo ali ne. Zato je edina modra odločitev, da smo se lotili izzivov, pregledali scenarije, iskali konkretne rešitve in pripravili konkretne predloge ukrepov,« in dodala: »O tem moramo odločati vse generacije skupaj, saj samo skupaj lahko premaknemo razumevanje staranja v novo kvaliteto.«
OSREDNJA VSEBINSKA PODROČJA PROJEKTA AHA.SI
V projektu AHA.SI so v ospredje postavljena področja trga dela in upokojevanja, predupokojitvenih dejavnosti, preventive padcev in dolgotrajne oskrbe. Na vsakem izmed področij potekajo srečanja z relevantnimi zainteresiranimi deležniki, katerih mnenja in pogledi prispevajo k oblikovanju učinkovitih podlag za strategijo staranja v slovenskem prostoru.
Trg dela in upokojevanje
Pričakovane demografske spremembe bodo negativno vplivale na vzdržnost slovenskega pokojninskega sistema, saj se bosta tako število kot delež delovno aktivnega prebivalstva zmanjševala, delež upokojencev povečeval, obenem pa se bo podaljševal čas prejemanja pokojnine. Obstoječi pokojninski sistem zato dolgoročno ni vzdržen. Nujna je nova reforma, ki mora hkrati zagotavljati primerno višino pokojnin, solidarnost in izvedljivost v praksi.
Za dejansko izvedljivost reforme pokojninskega sistema moramo nujno predhodno zagotoviti ustrezne razmere na trgu dela, saj brez boljšega izkoristka človeškega kapitala ne bomo uspeli zagotoviti dolgoročne konkurenčnosti Slovenije in javnofinančne vzdržnosti socialnih sistemov. Pomemben odgovor na izzive prihodnosti je podaljšano zaposlovanje, zato bo potrebno dvigniti stopnje delovne aktivnosti pri starejših delavcih (starih od 55 do 64 let, oziroma celo v skupini 55-74 let). Zagotavljanje podaljšane zaposljivosti je odgovornost posameznikov, podjetij in države. Posamezniki se moramo zavedati, da je potrebno stalno skrbeti za lastno usposobljenost (izobraževanje, izpopolnjevanje, usposabljanje) in za lastno zdravje. Podjetja se bodo morala strateško lotiti upravljanja s starostjo v podjetjih (»age managament«), torej spodbujati sodelovanje mladih in starejših zaposlenih, prilagajati delovne pogoje spreminjajoči se starostni strukturi zaposlenih, omogočiti usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja, skrbeti za varstvo pri delu in promocijo zdravja, spodbujati in izvajati usposabljanje zaposlenih, skrbeti za razvoj kadrov. Država bi morala s strategijo aktivnega in zdravega staranja skrbeti za ustrezno informiranje posameznikov in podjetij, da se lahko pravilno odločajo (transparentnost pokojninskega sistema, posledice podaljševanja zaposlenosti), spodbujati starejše k čim daljši delovni aktivnosti, spodbujati zaposlovanje starejših kot tudi njihovo vključevanje v izobraževanje in usposabljanje ter spodbujati podjetja, da se pravočasno spopadejo z izzivi dolgožive družbe.
Predupokojitvene dejavnosti
Tam, kjer so v Sloveniji predupokojitvene prakse že začeli uvajati, so tako delodajalci kot delavci pred upokojitvijo zadovoljni. Programi so v večji meri plačljivi, kar omejuje njihovo izvajanje. V Sloveniji, podobno kot v drugih državah EU, nimamo sistemske prakse izvajanja predupokojitvenih aktivnosti. Želimo si, da bi bili vsi delavci deležni postopnih priprav na upokojitev, ki spodbujajo izobražene, usposobljene in bolj zdrave upokojence z boljšo kvaliteto življenja, ter da bi bili po upokojitvi dejavno vključeni v lokalno skupnost in bi ohranjali vezi s svojo delovno organizacijo, čemur sledijo tudi predlogi ukrepov, oblikovani za to podorčje.
Preventiva padcev
Na zaključnem strokovnem srečanju so bili predstavljeni predlogi strateških izhodišč za celovito preventivo padcev med starejšimi v Sloveniji v naslednjem desetletju. Predlogi povzemajo pogoje, pod katerimi je predlagane usmeritve mogoče uresničiti, ključni cilj, to je zmanjšanje padcev za 10% v naslednjih letih, in aktivnosti na področjih, s katerimi je cilj mogoče uresničiti:
povezovanje obstoječih potencialov in aktivnosti,
način beleženja padcev, ki omogoča bolje razumevanje njihove pojavnosti,
podporo nevladnih organizacij in
povečanje družbene zavesti o tem, da je padce mogoče zmanjšati in
način za doseganje zmanjšanja padcev med starejšimi.
Dolgotrajna oskrba
Dolgotrajna oskrba je novo in pri nas v praksi še slabo razvito področje socialne varnosti, ki s staranjem prebivalstva vse bolj stopa v ospredje. Gre za dejavnosti pomoči osebam, ki zaradi delne ali popolne izgube telesnih, psihičnih in intelektualnih sposobnosti nujno potrebujejo pomoč druge osebe pri opravljanju temeljnih dnevnih in podpornih življenjskih aktivnosti.
Pri vzpostavljanju sistema dolgotrajne oskrbe v Sloveniji je potrebno zasledovati čim boljše prepoznavanje potreb, hitro odzivanje nanje, zagotavljanje ustrezne kakovosti, vključevati različne izvajalce od formalnih (javnih in tudi zasebnih), nevladnih organizacij kot tudi neformalnih izvajalcev (svojci, sosedje, prijatelji …) ter v povezovanju vseh povečevati sinergijske učinke pomoči.
Glavni cilj delovnega sklopa je predlagati postavitev sistema dolgotrajne oskrbe na ravni države, ki bo integriran, dostopen, usmerjen na uporabnika in skupnostne oblike pomoči ter ustrezno koordiniran in finančno vzdržen. V okviru sistema je treba nujno prepoznati tudi pomembnost in izboljšati pomen neformalnih izvajalcev in nevladnih organizacij. Delovna skupina je na podlagi omenjenega cilja pripravila niz predlogov ukrepov in aktivnosti glede ureditve sistema v Sloveniji, za katere ocenjuje, da jih je ob ustrezni angažiranosti vseh vključujočih deležnikov možno tudi realizirati.
Opolnomočenje starejših
Da bi starejši v Sloveniji lahko izrazili ves svoj potencial, bi morali v družbi najprej spremeniti odnos do staranja in upoštevati družbeni, kulturni, gospodarski in politični prispevek starejših. Zagotoviti bi bilo potrebno enako integrirano oskrbo starejših na podeželju in v urbanih okoljih ter omogočiti vseživljenjsko izobraževanje upokojenim osebam ter krepiti solidarnost z enakostjo in vzajemnostjo med generacijami.
