V Gostilni dela so pred kratkim v svoji kuhinji gostili prav posebne gostje, takšne, ki so običajno očem bolj skrite, a za družine in posameznike, ki jih obiskujejo na njihovih domovih, neprecenljive. Izvajalke pomoči na domu, ki so zaposlene v okviru projekta SIPA – sistem pomoči na domu, so skupaj z mladimi, ki se izobražujejo na področju gostinstva v Gostilni dela, dokazale, da je v sodelovanju in učenju vedno novih spretnosti prihodnost za vse, tudi tiste, ki sicer spadajo med težje zaposljive. Za uporabnike storitev socialnih podjetij pa so te enako kakovostne in zanesljive, včasih pa še bolj prijazne in ugodne, kot jih ponuja konkurenca.
Brigita, Vesna in Elma so se pod vodstvom mladih spretno vrtele po kuhinji in spekle palačinke in kolač ter postregle še s sadno kupo. Na koncu smo dobrote tudi poizkusili in se prepričali, da so eni in drugi uspešni pri svojem delu. Bilo je res prijetno, videti mlade in malo starejše, ki so še ne tako dolgo nazaj spadali v ranljivo skupino težje zaposljivih, danes pa zahvaljujoč projektoma socialnega podjetništva Gostilna dela in SIPA – sistem pomoči na domu delo imajo, so bolj samozavestni in zadovoljni z lastno samopodobo. Njihovo delo pa prispeva tudi k dobrobiti družbe kot celote, saj pomočnica na domu pomeni bolj enakopraven položaj zaposlene mame na trgu dela oziroma ji omogoča več preživljanja časa z družino. Starejši, ki ne izpolnjujejo pogojev za socialnovarstvene storitve, lahko preko SIPE dobijo toliko in takšno pomoč, kot jo potrebujejo.
Projekt SIPA – sistem pomoči na domu bo s pomočjo sredstev iz Evropskega socialnega sklada in Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve trajal še do konca prihodnjega leta. Kot pravi vodja projekta Karl Destovnik, bi si sicer želeli imeti dovolj rednih uporabnikov pomoči na domu, da bi potem preživeli tudi samostojno na trgu. A za zdaj brez evropskih sredstev ne gre. »S ceno smo konkurenčni delu na črno, za kar se lahko zahvalimo subvencijam, sicer ne bi šlo, saj je pomoč na domu na trgu preprosto predraga«, razloži Destovnik. Katja Panjan z Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve meni, da pri nas »tako v miselnosti ljudi, kot tudi s prakso socialnega podjetništva še zaostajamo za nekaterimi evropskimi državami. A takšni projekti rezultate pokažejo šele na dolgi rok«. Tudi naslednja evropska finančna perspektiva bo dala prednost projektom, ki se ukvarjajo z ranljivimi ciljnimi, zato pri SIPI upajo, da bodo lahko z delom nadaljevali.
Trenutno se lahko pohvalijo z okoli 100 zadovoljnimi uporabniki, od tega je slabih deset odstotkov invalidov, ostalo je enakomerno razporejeno med starejše in družine z otroki. Nudijo jim pomoč pri gospodinjskih opravilih in opravkih, družinam z majhnimi otroki varstvo in spremstvo otrok, starejšim in invalidom pa pomoč pri osebni negi, pripravo hrane ali preprosto samo druženje, ki včasih pomeni zelo veliko. »Na začetku smo imeli malce treme pri delu s starostniki«, priznava Ana Lenič, strokovna delavka, »ampak izkazalo se je, da odnos, ki se razvije med izvajalkami in starostniki obogati življenje obojih«.
Ker se pri SIPI zavedajo, da uporabniki poleg sposobnosti in prijaznosti pričakujejo predvsem prilagodljivost, želijo zagotoviti čim širši nabor storitev, od pomivanja, likanja, kuhanja, do nakupov, opravkov na pošti, v lekarni, spremstva k zdravniku, pomoč pri osebni negi in še kaj ter pomoč na domu tudi v popoldanskem času in ob koncu tedna. Izvajalke so opravile usposabljanje, urejen je sistem nadomeščanja, z izvajalkami pa imajo tudi tedenske sestanke, na katerih si izmenjajo izkušnje in si organizirajo delovni teden. »Trenutno zaposlujemo 16 izvajalk, od tega 14 na območju Ljubljane in Domžal ter dve v Celju«, pojasnjuje Anita Petek, koordinatorica projekta, »načrtujemo pa, da bomo v sodelovanju z zavodom za zaposlovanje ponovili nabor težje zaposljivih žensk, tokrat s poudarkom na prvih iskalkah zaposlitve«.
