Prav žalostno je, pravijo strokovnjaki za prehrano, da pomanjkanje magnezija povzroča toliko bolezni, pa vendar zdravniki bolnikom ne priporočajo, da bi si pomagali z dodajanjem tega minerala, ki je tudi zelo poceni. Bolnikom, ki jih pripeljejo na urgenco, velikokrat vbrizgajo magnezij v žilo, da bi s tem pospešili začetek zdravljenja. Zelo veliko je ljudi, ki jim primanjkuje magnezija, pa tega ne vedo.
Tekst: Milka Krapež, revija JANA
Magnezij, mineral življenja
Znaki pomanjkanja magnezija so mišični krči, nespečnost, razdražljivost, občutljivost za hrup, zasledili so ga pri ljudeh z avtizmom, pri hiperaktivnih, pri ljudeh, ki trpijo zaradi pomanjkanja pozornosti, ki imajo pogoste angine, analne krče, glavobole, pri bolnikih s fibromialgijo, kronično utrujenostjo, pri astmatikih, bolnikih z ledvičnimi kamni, pri diabetikih, debelih, pri bolnikih z osteoporozo, tudi pri tistih, ki imajo povišan krvni tlak, pri ženskah, ki imajo težave s predmenstrualnim sindromom, menstrualnimi krči, pri tistih, ki imajo razdražljiv mehur in/ali črevesje, refluks, težave pri požiranju in še kaj bi se verjetno našlo. V strokovni reviji The Journal of Intensive Care so objavili rezultate raziskave, ki dokazuje, da je pomanjkanje magnezija lahko celo usodno. Potrdili so namreč, da so tisti, ki imajo premalo magnezija, v dvakrat večji nevarnosti, da umrejo, kot tisti, ki ga imajo dovolj.
Skrito orožje.
Magnezij je torej skrito orožje zoper marsikatero bolezen. Predvsem pa blaži stres, umirja in izboljša spanje. Zato je res zanimivo, da se celo mnogo zdravnikov ne zaveda pomena magnezija za zdravje. Magneziju pravijo tudi mineral za sproščanje; vse, kar je v telesu tesnega (tudi na psihični ravni), kar je otrdelo, razdraženo, v krču, pomeni, da gre za pomanjkanje magnezija. Kar sploh ni čudno, saj je magnezij udeležen pri okrog 300 encimskih reakcijah. Najdemo ga v vseh tkivih, večinoma pa v kosteh, tudi v mišicah in možganih. Celice ga potrebujejo, da lahko sproščajo energijo.
Magnezij potrebujemo za delovanje mišic in živcev pa tudi za dobro delovanje imunskega sistema, za pravilen srčni ritem in krepke kosti. Na slovitem inštitutu Linus Pauling (imenovanem po kemiku, Nobelovcu, ki je ugotovil, da vitamin C kot antioksidant pomaga proti prostim radikalom, ki so vpleteni v več kot 200 bolezenskih procesov) so dokazali, da je potreben v presnovnih procesih, ki zagotavljajo energijo. Posebej to velja za presnovo ogljikovih hidratov in maščob, za sintezo adenozin trifosfata, znanega kot ATP, beljakovine v mitohondrijih, ti pa so nekakšne celične elektrarne. ATP je namreč molekula, ki zagotavlja energijo za skoraj vse presnovne procese in obstaja najprej v družbi z magnezijem (MgATP). Poleg tega potrebujemo magnezij za sintezo esencialnih molekul za DNK in RNK. Potrebuje pa ga tudi glutation, ki je v zadnjem času bolj znan kot eden močnejših antioksidantov. Strokovnjaki pravijo, da ima magnezij strukturno vlogo v kosteh, celičnih membranah in kromosomih. To pomeni, da zagotavlja, da obstajajo na način, kot jih telo potrebuje. Potrebujemo ga za prenos ionov, na primer kalcija in kalija, za nadziranje upravljanja živčnih dražljajev, krčenje mišic in, kot že rečeno, za normalen srčni ritem. Prav zaradi tega ga na urgenci dajejo ljudem z aritmijo.
Veliko je odvisno od družbe.
Na omenjenem inštitutu so raziskovali tudi, kako sodeluje z drugimi snovmi, ki jih človek uživa. Če jemljemo dodatke cinka, se absorpcija magnezija nekoliko zmanjša. Enako velja, če jemljemo večje odmerke vlaknin (v odvajalih), vendar ta reakcija ni jasna. Po drugi strani pa lahko telo vsrka več magnezija, če človek zaužije dovolj beljakovin. Raziskovali so tudi součinkovanje z vitaminom D (aktivna oblika vitamina D kot kalcitriol). Kalcitriol (vitamin D) lahko nekoliko poveča absorpcijo magnezija, vendar pa to ne pomeni, da ga lahko telo vsrka samo ob prisotnosti kalcitriola, temveč le, da ta vitamin količino vsrkanega magnezija poveča.
Magnezij in krvni tlak.
V obsežnih epidemioloških raziskavah so dokazali povezanost magnezija s krvnim tlakom, čeprav je bilo to težko dokazati, saj hrana, ki vsebuje magnezij, pogosto vsebuje tudi veliko kalija in vlaknin. Vendar se je pokazalo, da dovolj dnevno zaužitega magnezija zagotavlja normalen krvni tlak. Zanimiva je bila tudi raziskava, v okviru katere so ugotovili, da uživanje trde vode (ki vsebuje več magnezija) zmanjšuje zbolevanje za srčno-žilnimi boleznimi oziroma umiranje zaradi teh bolezni. Pri ženskah (pri moških pa ne) so ugotovili, da uživanje magnezija zmanjša nevarnost za koronarno bolezen (bolezen srčnih žil, ki lahko privede do infarkta). Kljub temu strokovnjaki pravijo, da povezava med uživanjem magnezija in srčnimi boleznimi še ni jasna. A vendar dajejo bolnikom, pri katerih sumijo, da bodo doživeli infarkt, magnezij naravnost v žilo, saj je potrjeno, da je smrtnost zaradi tega manjša.
Dokazano se z jemanjem magnezija (večjih odmerkov) izboljša delovanje endotelijskih celic v žilnih stenah. Normalno te celice skrbijo, da se, kadar je treba, (na primer pri naporu) žila razširi. Pri okvarjeni oziroma bolni žili, kjer so prizadete endotelijske celice, se to ne zgodi, temveč se poveča nevarnost krčenja žil. Pomanjkanje magnezija so ugotovili tudi pri približno 38 odstotkih sladkornih bolnikov, ki svojo bolezen slabo nadzorujejo. Magnezij izgubljajo z urinom. Poleg tega pomanjkanje magnezija poveča odpornost proti inzulinu in lahko prizadene nadzor glukoze v krvi sladkornega bolnika. Ugotovili so tudi, da redno jemanje dodatka magnezija zmanjša pogostost napadov migrene in vpliva na to, da so ti napadi milejši.
