Pretekli teden smo imeli v Pegazovem domu pestro izbiro raznih dogodkov, med katerimi sta bila tudi delavnica oblikovanja gline s prostovoljcema Greto in Juretom Rothmeier ter predavanje eksperta s področja gozdarstva gospoda Dušana Debenak »Gozd naša poslednja svoboda«.
S prostovoljcema Greto in Juretom, smo imeli delavnico oblikovanja gline. Tokrat smo izdelovali okraske za novoletne smreke, pa tudi svoji ustvarjalnosti smo pustili prosto pot. Glino smo gnetli, valjali in oblikovali v motive mačk, smrekic, zvezdic in še in še. Ob prijetni glasbi, družbi in glino med prsti, smo preživeli lep in ustvarjalen dopoldan. Hvala prijaznima Greti in Juretu, ki sta nam posvetila čas in vso pozornost.
Stanovalec Pegazovega doma, g. Franc Jagodič je bil vrsto let gozdar in o gozdu pripoveduje kot o največjem božanstvu. »Gozd je banka, ki da največje obresti«, pove vitalni sedeminosemdesetletnik. Seveda sem ga slišala in v goste povabila še njegovega stanovskega kolega. V četrtek, 13. novembra nam je gospod Dušan Debenak, inž. gozdarstva in vodja krajevne enote Rogaška Slatina povedal ogromno zanimivosti o gozdovih. Na poslušalce je s svojim obilnim znanjem naredil zares velik vtis in marsikdo je začutil, da svoj poklic opravlja z velikim veseljem. Naj nanizam le delček povedanega: Slovenija je tretja najbolj gozdnata država v Evropi, imamo 71 avtohtonih drevesnih vrst. Gozd je bil 500 let uničen, vsi poznamo zgodbo golega Krasa. Povedal je tudi, da imajo velike korporacije in Kitajci željo kupiti slovenski gozd in vodo – stanovalci so ga pozvali k temu, da aktivno sodeluje v argumentiranju proti takšni ideji. O koncu pa je podal še nekaj praktičnih nasvetov: gozdni rob je treba čim bolj puščati pri miru, sicer prepih slabo vpliva na notranjo klimo, jelke se pričnejo sušiti. Pitna voda in gozd sta neločljivo povezana. V gozdu ni plevela in ne škodljivcev. Zelena sprošča in osvobaja. Za Slovenijo še velja, da je naša poslednja svoboda. Naj tako ostane!
Mateja Fidler, dipl. delovna terapevtka
VEČ: PEGAZOV DOM
