Pogoji za pridobitev pravice do invalidske pokojnine so se spremenili glede starosti, ki se zahteva za pridobitev pravice. Zavarovanec, pri katerem je nastala invalidnost II. kategorije in ni zmožen za drugo delo s polnim delovnim časom brez poklicne rehabilitacije, mora biti sedaj star nad 55 let (in ne več nad 50 let, kot je bilo po starem). Če pa je invalid II. ali III. kategorije in mu ni zagotovljena ustrezna zaposlitev, pa mora biti star 65 let (prej 63 – moški in 61 – ženska). Invalidu II. kategorije, ki ni zmožen za drugo delo s krajšim delovnim časom od polnega, najmanj štiri ure dnevno brez poklicne rehabilitacije, ostaja pogoj starosti enak, to je nad 50 let. Prav tako, enako stari zakonodaji, pravico do pokojnine lahko pridobi zavarovanec, pri katerem je nastala invalidnost I. kategorije. Dodatni pogoj pokojninske dobe za pridobitev pravice, pa se z novim zakonom ne spreminja. Še vedno namreč velja, da se pokojnina zaradi poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, pridobi ne glede na pokojninsko dobo. Pri poškodbah zunaj dela in bolezni pa pod pogojem, da je ob nastanku invalidnosti oseba dopolnila pokojninsko dobo, ki pokriva najmanj tretjino obdobja od dopolnjenega 20. leta starosti do nastanka invalidnosti.
Spreminja se tudi štetje delovnih let od višje starostne meje za osebe, ki so pridobili višjo strokovno izobrazbo in tiste, ki so pridobili visoko strokovno ali univerzitetno izobrazbo, in sicer se za prve štejejo delovna leta od dopolnjenega 26 leta starosti, za druge pa od dopolnjenega 29 leta.
Invalidska pokojnina se odmeri od pokojninske osnove, izračunane na enak način kot pokojninska osnova za odmero starostne pokojnine. Prav tako kot po starem, se invalidska pokojnina, pridobljena s krajšo zavarovalno dobo od obdobja, iz katerega se upoštevajo osnove za izračun pokojninske osnove za odmero starostne pokojnine, se odmeri od pokojninske osnove, izračunane na podlagi osnov, od katerih so bili plačani prispevki v času trajanja zavarovanja, razen iz koledarskega leta, v katerem je uveljavljena pravica do invalidske pokojnine. Na novo pa je določeno, da se zavarovancu, ki razen v letu, v katerem uveljavlja pravico do invalidske pokojnine, ni bil zavarovan, invalidska pokojnina odmeri od najnižje pokojninske osnove. V določenih posebnih primerih zavarovanja , ko osebam nastopi invalidnost v času zavarovanja za posebni primer in se pokojninske osnove ne da določiti po zgoraj opisanem postopku, se invalidska pokojnina odmeri od najnižje pokojninske osnove.
V primeru invalidnosti, ki je posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, se invalidska pokojnina, enako kot je določal stari zakon, odmeri v enaki višini kot starostna pokojnina za pokojninsko dobo najmanj 40 (moški) oziroma 38 let (ženske). Če pa je invalidnost posledica bolezni ali poškodbe zunaj dela, se invalidska pokojnina odmeri od pokojninske dobe, dopolnjene do dneva nastanka invalidnosti (v odstotku, določenem glede na dopolnjeno pokojninsko dobo na način, določen v 37. členu tega zakona) od prištete dobe (izračunane po 137. in 138. členu tega zakona) in od starosti ob nastanku invalidnosti (zavarovancu, ki je postal invalid pred dopolnitvijo starosti 65 let, najmanj v višini 47 % (moški) ali 51 % (ženske) pokojninske osnove; če je invalidnost nastopila po 65 letu starosti, pa od pokojninske osnove najmanj v višini, določeni za odmero starostne pokojnine za 15 let zavarovalne dobe).
Pomembno je še dodati, da takšna pokojnina ne more presegati zneska pokojnine za invalidnost, ki je posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, razen v primeru, če dopolnjena pokojninska doba presega 40 let (moški) ali 38 let (ženska).
Pri odmeri invalidske pokojnine pri kombiniranih vzrokih invalidnosti je v novem zakonu dodana varovalka, ki pravi, da takšna pokojnina ne more biti nižja od 35 % najnižje pokojninske osnove in ne more presegati zneska pokojnine, odmerjene za 40 let pokojninske dobe (moški) oziroma 38 let pokojninske dobe (ženska).
Odgovor je posredoval mag. BOŠTJAN J. TURK, direktor Inštituta za civilno in gospodarsko pravo
Inštitut za civilno in gospodarsko pravo (ICGP) je zasebni zavod, ki se ukvarja s pravnimi raziskavami, svetovanjem in izobraževanjem. V svojih dejavnostih združujemo znanstveno-raziskovalno delo na področju analiziranja in spremljanja novosti, predvsem na področju civilnega in gospodarskega prava. Poleg tega organiziramo različne posvete, seminarje in simpozije, vse z namenom progresivnega razvoja pravnih znanosti. Ukvarjamo se tudi s pravnim svetovanjem za različne subjekte, med katere sodijo državni organi, znanstveno-raziskovalni zavodi, gospodarske družbe, pa tudi fizične osebe in drugi. Za naše naročnike izdelujemo pravna mnenja, analize, študije in druge ekspertize, ki odsevajo poglobljene študije različnih pravnih področij. Inštitut ICGP se ukvarja tudi z založništvom in prodajo različnih publikacij in priročnikov. Pred kratkim smo izdali izredno priljubljen komplet priročnikov "Pravo za državljana", ki je namenjen pravnemu izobraževanju laične javnosti.
Več: Inštitut za civilno in gospodarsko pravo (ICGP)
