SVETOVNI DAN BOJA PROTI SLADKORNI BOLEZNI

    1419

    Vsako leto sredi novembra obeležujemo svetovni dan boja proti sladkorni bolezni. Koordinativna skupina Nacionalnega programa za obvladovanje sladkorne bolezni pri Ministrstvu za zdravje RS in Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), kot njen član, sta pred letošnjo obeležitvijo organizirala Nacionalno konferenco obvladovanja sladkorne bolezni. Konference se je udeležilo prek 100 strokovnjakov z različnih področij, ki so spregovorili o tem velikem javnozdravstvenem problemu.

    Konference se je udeležila tudi ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc, ki je uvodoma pozdravila vse udeležence, tudi bolnike, ki se aktivno vključujejo ne samo v proces zdravljenja, ampak s svojimi pobudami in opažanji prispevajo k izboljševanju zdravstvenega sistema na sploh. Ministrica je izpostavila projekte, ki so pomembni za obvladovanje sladkorne bolezni, »nujna je krepitev primarnega zdravstvenega varstva z nadaljnjo širitvijo referenčnih ambulant in vzpostavitvijo sistema spremljanja, ki bo v pomoč izvajalcem za izboljševanje kakovosti njihovega dela«, je dejala in poudarila pomen in prenovo vseh preventivnih programov v primarnem zdravstvenem varstvu.

    Ekonomsko breme sladkorne bolezni

    Mednarodna zveza za sladkorno bolezen (IDF) ocenjuje izdatke zdravstvenih blagajn držav EU za preprečevanje in zdravljenje sladkorne bolezni in njenih zapletov v letu 2013 na 100 milijard EUR. Zaradi sprememb v življenjskem slogu in staranja prebivalstva je pričakovati, da se bosta ekonomsko in družbeno breme sladkorne bolezni še povečevala. Značilno je, da je pojav bolezni večji v okoljih, kjer je socialno ekonomsko stanje slabše. Za učinkovito oskrbo je izjemno pomembno prepoznavanje oseb z visokim tveganjem ter zgodnje odkrivanje in pravočasno zdravljenje, s čimer lahko preprečimo kasnejše zaplete v razvoju bolezni.

    Naraščajoči stroški v povezavi s sladkorno boleznijo izpostavljajo potrebo po učinkovitih preventivnih programih in zagotavljanju kakovostne obravnave sladkornih bolnikov. »Nacionalni inštitut za javno zdravje je izvedel raziskavo Ekonomsko breme sladkorne bolezni v Sloveniji 2012. Ugotovitve kažejo, da znašajo ekonomski stroški sladkorne bolezni za zdravstveni sistem najmanj 120 milijonov EUR na leto, kar predstavlja 5,2 % vseh sredstev, ki jih zbere Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Stroški se letno povečujejo za 3‒5 %, kar je bistveno več, kot je rast družbenega proizvoda«, je opozoril prim. dr. Ivan Eržen, direktor NIJZ in dodal: »Analize stroškov bolezni omogočajo oblikovanje na dokazih temelječe  politik javnega zdravja. Na osnovi dobrih informacij je potrebno opredeli prioritete ter temu ustrezno preusmeriti sredstva in aktivnosti. Preventivni ukrepi so  dolgoročno stroškovno najučinkovitejši.« 

    Nacionalni program obvladovanja sladkorne bolezni 2010‒2020

    Dejavniki življenjskega sloga, ki prispevajo k rasti prevalence sladkorne bolezni, med slovenskim prebivalstvom nimajo ugodnih trendov. Da bi sladkorno bolezen uspešno obvladali, je potrebno usklajeno delovanje zdravstvenega sistema in celotne družbe. Slovenija je že leta 2010 dobila Nacionalni program obvladovanja sladkorne bolezni (NPOSB), katerega cilji so do leta 2020 zmanjšati pojavnost sladkorne bolezni tipa 2, preprečiti oziroma odložiti sladkorno bolezen tipa 2 pri osebah z velikim tveganjem, povečati možnost za zgodnje odkrivanje ter zmanjšati zaplete in umrljivost zaradi sladkorne bolezni. NPOSB v Sloveniji je tako rekoč na polovici izvajanja. »Pod delovnim naslovom "skupaj", za katerega smo se dogovorili že na začetku izvajanja nacionalnega programa, je bilo realiziranih več projektov in hitreje ter bolj uspešno rešenih kar nekaj zapletov,« je povedala Vesna-Kerstin Petrič, predsednica Koordinativne skupine za izvajanje NPOSB in dodala: »Za nadzor nad izvajanjem nacionalnega programa je bila pri Ministrstvu za zdravje RS ustanovljena koordinacijska delovna skupina, v kateri so predstavniki različnih strok, ministrstva za zdravje, plačnika in bolnikov. Usklajevanje vseh ključnih deležnikov na način, da je v ospredju vedno interes bolnika, je eden največjih  uspehov izvajanja nacionalnega programa.«

    Opolnomočenje bolnika

    Tako preprečevanje razvoja sladkorne bolezni kot tudi oskrba bolnikov mora temeljiti na strokovnih smernicah, standardih in kliničnih poteh ob upoštevanju stalnega razvoja stroke. Nacionalni program predvideva vzpostavitev takega sistema spremljanja, ki bo omogočal preverjanje učinkovitosti preprečevanja in zdravljenja sladkorne bolezni ter izboljšanje kakovosti obravnave.
    NPOSB zato v središče pozornosti postavlja opolnomočenje bolnika, saj se lahko le tako dejavno vključuje v proces zdravljenja in prevzema polno odgovornost za svoje zdravje. »Za bolnika je sladkorna bolezen breme, saj v povprečju na svojo bolezen pomisli vsakih dvajset minut, vsak dan, do konca življenja. Bolnik s sladkorno boleznijo poleg zdravil potrebuje vseživljenjsko oporo v zdravstvenem timu za obravnavo sladkorne bolezni,« je poudarila dr. Jelka Zaletel, predstavnica Diabetološkega združenja Slovenije in opozorila: »Posebej zaskrbljujoče je, da se število bolnikov s sladkorno boleznijo tipa 2 povečuje tudi med otroki in mladostniki. Porast pripisujemo predvsem temu, da je tudi pri otrocih in mladostnikih vedno več tistih s prekomerno telesno težo, predebelih in premalo telesno dejavnih.« 

    Sladkorna bolezen med ljudmi

    »Vsak izmed nas lahko sam stori največ za preprečevanje in obvladovanje sladkorne bolezni, če bolezen pozna in upošteva priporočila za zdrav življenjski slog. Bolnikom s sladkorno boleznijo oporo, pomoč in usmeritev nudijo tako zdravstveni tim kot tudi drugi bolniki s to boleznijo in bolniki svetovalci,« je povedal Marjan Šiftar, podpredsednik Zveze društev diabetikov Slovenije in dodal: »Predlog projekta laičnih svetovalcev, ki je bil pripravljen v okviru Zveze društev diabetikov Slovenije, je ena od prioritetnih skupnih nalog v aktualnem dvoletnem načrtu za izvajanje NPOSB v Sloveniji. Bolnik svetovalec in drugi laični svetovalci lahko bolniku in bližnjim nudijo oporo pri vztrajanju v učinkovitem vodenju samooskrbe.«

    Prejšnji članekbolha.com: OLDTIMER VW HROŠČ 1200, DOGOVOR
    Naslednji članekPEGAZOV DOM: NARAVA NAS BOGATI