OSKRBA IN POMOČ NA DOMU, KAKO NAPREJ?

    584

    Populacija starejših se veča in z njo se spreminjajo navade ter potrebe ljudi. Ko ljudje izgubljajo samostojnost, ostajajo vse bolj odvisni od drugih. Svojci so vezani na svoje službe, ponudba koncesionarjev za oskrbo na domu pa je omejena na 20 ur na teden, kar je veliko premalo glede na dejanske potrebe starostnikov.

    Ostati doma pomeni višjo kakovost življenja

    Ostati v domačem okolju lahko pomeni ustrezno rešitev glede na trende rasti starejše populacije, pa tudi višjo kakovost življenja zanje. A to je težko uresničiti brez dodatne pomoči.

    Zato obstaja vsaj 60% neformalne oskrbe. To pomeni, da 60% pomoči na domu opravijo svojci, njihovi bližnji in drugi znanci, ki jim pridejo na pomoč. Svojci so večinoma preobremenjeni in iščejo pomoč pri ljudeh iz lokalnega okolja, ki so jim to pomoč pripravljeni ponuditi v zameno za plačilo. Zato je neformalna ponudba pomoči na trgu tudi vse večja in vse bolj pomembna.

    Kako torej povečati dostopnost oskrbe starejših na domu?

    Kakor se časi spreminjajo, je nujno razmisliti o novih pristopih. Če so do sedaj reševale problematiko tretjega življenjskega obdobja institucije, prihaja čas, ko moramo ljudje združiti sile in si pomagati med seboj.

    Današnja kriza prinaša na eni strani zmanjšano finančno moč uporabnika, na drugi strani pa vse več ljudi, ki potrebuje delo za osnovno preživetje ali izboljšanje standarda. Nove rešitve so lahko le tiste, ki lahko ta dva dejavnika povežejo skupaj v dodano vrednost.

    Če bi ljudje lahko izbirali in subvencionirani denar, ki jim pripada za oskrbo na domu koristili kakor se njim zdi primerno, verjamem, da bi radi koristili tudi neformalno obliko pomoči. Saj bi jo za isti denar pridobili neprimerno več. Morda bi tudi raje izbrali pomoč svojca, znanca ali druge osebe, ki je brez dela, ki ima čas za pomoč pri oskrbi na domu in potrebuje denar za preživetje. Tako bi se denar dvakrat bolje obrnil kot sedaj.

    Skrbni svojci, ki nimajo nobene primerne izobrazbe, lahko zelo kvalitetno skrbijo za svoje starše. Tako jih lahko kvalitetno oskrbi tudi soseda ali kakšna druga neformalna pomočnica, če se za pomoč zavzame. Ti ljudje se v praksi sproti priučijo vsega, kar morajo znati. Če bi jih okolje podprlo, bi jim bilo še lažje. Formalna oskrba bi lahko ohranila vlogo nadzora in povezovalno predajala naloge pomoči neformalnim oskrbovalkam.

    Kako že danes imeti oboje: neformalno pomoč in strokoven nadzor?

    Z agencijo ProDomi smo šli korak naprej. S pomočjo neformalne oskrbe dosegamo večjo dostopnost pomoči na domu, hkrati pa tudi zelo pomembno višjo vrednost. Naši oskrbovanci pridobijo veliko več pozornosti in sočutja, saj naše pomočnice obiščejo eno do dve stranki na dan, medtem ko imajo koncesionarji normo, da mora oskrbovalka obiskati 5 oskrbovancev v osmih urah. Lahko si predstavljate bistveno razliko.

    Čas je, da se stvar spremenijo. Na bolje.

    Torej, zavzemajmo se za legalizacijo neformalne oskrbe. Za prerazporeditev subvencioniranih sredstev, ter za uveljavitev posebnih davčnih ugodnosti za panogo pomoči na domu. S tem bomo našim staršem veliko lažje pomagali ohraniti dostojno starost.

    Tjaša Knap Maršič,
    vodja programov ProDomi

    Za več informacij o projektu ProDomi kliknite: TUKAJ

    Prejšnji članekVARNO KOLESARJENJE PO LJ ZA AKTIVNO STAROST
    Naslednji članekKAKO JE Z VNOVIČNO ODMERO POKOJNINE?