KAKO JE Z VNOVIČNO ODMERO POKOJNINE?

    812

    Na to in druga vprašanja s pokojninskega področja preberite revijo VZAJEMNOST

    Vprašanje:

    Bralka REVIJE VZAJEMNOST C. K. iz Ljubljane pravi, da je februarja letos izpolnila pogoje za starostno upokojitev. Zanima jo, ali bi bila zanjo ugodnejša delna pokojnina ali pa naj uveljavi starostno pokojnino in se potem spet zaposli, pokojnino pa pusti mirovati.

    Odgovor:

    Zavarovanec, ki je izpolnil pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine, lahko pridobi pravico do delne pokojnine, če je v delovnem razmerju z največ polovico polnega delovnega časa. Delna pokojnina znaša polovico starostne pokojnine, ki bi šla zavarovancu na dan uveljavitve delne pokojnine, nato pa se usklajuje kot druge pokojnine. Če se bo bralka odločila za delno pokojnino in bo ostala v delovnem razmerju z največ polovico polnega delovnega časa, bo po prenehanju uživanja delne pokojnine lahko izbirala med tremi možnostmi. Bralki se bo lahko namesto polovice izplačevala že izračunana in usklajena pokojnina v celoti ali pa se ji bo starostna pokojnina, ugotovljena ob odmeri delne pokojnine, odstotno zvišala za dopolnjeno zavarovalno dobo v času prejemanja delne pokojnine. Poleg teh dveh možnosti pa se bo bralki lahko starostna pokojnina vnovič odmerila tudi z upoštevanjem plače, ki jo je prejemala v času, ko je prejemala delno pokojnino

    Bralki bo po prenehanju uživanja delne pokojnine odmerjena tista starostna pokojnina, ki bo zanjo najugodnejša.

    Starostna pokojnina se odmeri v določenem odstotku od pokojninske osnove glede na dopolnjeno delovno dobo. Delovna doba, dopolnjena po 1.1.2000, se vrednoti po 1,5 odstotka za eno leto ali po 0,75 odstotka za šest mesecev. Bralki bi se delovna doba ugodneje vrednotila šele po dopolnitvi 38 let, in sicer bi se 39. leto delovne dobe vrednotilo po 3 odstotke, 40. leto po 2, 6, 41. leto po 2,2, 42. leto po 1,8  odstotka, vsako naslednje leto pa le po 1,5 odstotka. Če bralka ne bi dopolnila polnega leta delovne dobe, vendar pa najmanj šest mesecev, pa bi se ji delovna doba vrednotila v polovični vrednosti, določeni za polno leto delovne dobe. Bralki bi se, če bo ostala v zavarovanju po dopolnjenih 61 letih starosti, starostna pokojnina povečala za vsak mesec zavarovanja za 0,3 odstotka za čas zavarovanja od 61. do 62. leta starosti, za 0,2 za vsak mesec zavarovanja za čas zavarovanja od 62. do 63. leta starosti in za 0,1 odstotek za čas zavarovanja od 63. do 64. leta starosti.

    Če se bo bralka odločila, da uveljavi pravico do starostne pokojnine in preneha z obveznim zavarovanjem, nato pa se vnovič zaposli s polnim delovnim časom, se ji bo starostna pokojnina prenehala izplačevati z dnevom vstopa v obvezno zavarovanje. Po prenehanju obveznega zavarovanja pa se bo bralka lahko odločila, da se že uveljavljena pokojnina odstotno poveča glede na obdobje zavarovalne dobe, dosežene v času vnovičnega zavarovanja, ali da se pokojninska doba in plača iz vnovičnega zavarovanja upoštevata pri vnovični odmeri starostne pokojnine.

    Če se bo bralka odločila za delno pokojnino, bo po prenehanju delovnega razmerja odmera starostne pokojnine v primerjavi z reaktivacijo ugodnejša le v primeru, če bo ostala v zavarovanju še po 61. letu starosti. Za katero možnost se bo bralka odločila, je odvisno predvsem od tega, ali želi delati polni delovni čas ali največ polovico, ne nazadnje pa tudi od tega, ali namerava ostati v zavarovanju še po 61. letu starosti in koliko časa.

    V REVIJI VZAJEMNOST naročnikom odgovarja na njihova vprašanja v zvezi s pokojninami ga. Milena Paulini, dipl. univ. pravnica iz ZPIZ.

    Revija Vzajemnost

    Revija je zanesljiva spremljevalka starejših ljudi, saj verodostojno piše o pokojninskih temah in raznovrstnih socialnih prejemkih. Svojim naročnikom brezplačno, pisno in po telefonu odgovarja na pokojninska in premoženjsko-pravna vprašanja ter vprašanja s področja delovnega prava, socialne varnosti, zdravstvenega varstva, skrbi za starejše in osebne stike.

    V Vzajemnosti so koristni članki o zdravju, prehrani in gibanju, čemur moramo v zrelih letih posvetiti še posebno pozornost. Prav tako pa tudi druženju in sprostitvi, zato vsak mesec objavlja kakšen prijeten ter cenovno ugoden izlet ali letovanje po meri starejših. Ne manjka niti branja za razvedrilo križank, vzorcev ročnih del in nagradnih iger.

    Za druženje svojih bralcev skrbi tudi z brezplačnimi malimi oglasi, prek katerih si naročniki iščejo partnerje in prijatelje.

    Naročniki so pa tudi člani kluba Vzajemnost in s klubsko kartico lahko v več kot 130 trgovinah, podjetjih ter zdraviliščih uveljavljajo različne popuste. Imajo pa še tudi številne druge ugodnosti.

    Revija ni v prosti prodaji.
    Polletna naročnina je 11,40 EUR.

    Več o reviji na TUKAJ.

    Prejšnji članekOSKRBA IN POMOČ NA DOMU, KAKO NAPREJ?
    Naslednji članekZAKLJUČNA KONFERENCA PROJEKTA DREAMING