Na to in druga vprašanja s pokojninskega področja preberite revijo VZAJEMNOST
Vprašanje:
Bralka A. T. iz Postojne piše, da je njena mama zelo slabovidna, zato je osebni zdravnik že pred tremi leti vložil zahtevek za priznanje dodatka za pomoč in postrežbo. Invalidska komisija pa je v svojem mnenju presodila, da mama ni slepa, zato je zahtevek zavrnila. Zdaj pa je bralka slišala, da gre tudi slabovidnim osebam dodatek za pomoč in postrežbo. Zanima jo, ali je to res.
Odgovor:
Do dodatka za pomoč in postrežbo so tudi po novem zakonu poleg uživalcev starostne, predčasne, invalidske, vdovske ali družinske pokojnine s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki jim je za osnovne življenjske potrebe nujna stalna pomoč in postrežba drugega, upravičeni tudi zavarovanci, ki so sklenili delovno razmerje ali začeli opravljati samostojno dejavnost kot slepi ali slabovidni ali pa to šele postanejo v tem času, ter nepomični zavarovanci, ki so zaposleni primerno svojim delovnim zmožnostim, vendar za najmanj polovico polnega delovnega časa.
Slepe ali slabovidne osebe, kot tudi nepomične osebe obdržijo to pravico tudi po prenehanju delovnega razmerja, če jim je prenehalo brez lastne volje ali krivde ali če pridobijo pravico do pokojnine.
Ker je pri bralkini mami nastopila slabovidnost šele v času uživanja pokojnine, po zdajšnjem zakonu nima pravice do dodatka za pomoč in postrežbo. To pravico bi namreč morala kot slabovidna oseba pridobiti že v času delovnega razmerja ali v času opravljanja samostojne dejavnosti in bi ga tako obdržala tudi v času uživanja pokojnine. Če se bo bralkini mami vid še poslabšal in bo oslepela, pa bo lahko pridobila pravico do dodatka za pomoč in postrežbo, saj so do dodatka upravičene tudi osebe, ki so oslepele kot uživalci pokojnine. V tem primeru mora bralka, mamin pooblaščenec ali osebni zdravnik vložiti zahtevo za uveljavitev pravice do dodatka za pomoč in postrežbo, saj bo mami pravica do dodatka za pomoč in postrežbo priznana le, če bo iz izvedenskega mnenja invalidske komisije vidno, da je res slepa.
V REVIJI VZAJEMNOST naročnikom odgovarja na njihova vprašanja v zvezi s pokojninami ga. Milena Paulini, dipl. univ. pravnica iz ZPIZ.
Revija Vzajemnost
Revija je zanesljiva spremljevalka starejših ljudi, saj verodostojno piše o pokojninskih temah in raznovrstnih socialnih prejemkih. Svojim naročnikom brezplačno, pisno in po telefonu odgovarja na pokojninska in premoženjsko-pravna vprašanja ter vprašanja s področja delovnega prava, socialne varnosti, zdravstvenega varstva, skrbi za starejše in osebne stike.
V Vzajemnosti so koristni članki o zdravju, prehrani in gibanju, čemur moramo v zrelih letih posvetiti še posebno pozornost. Prav tako pa tudi druženju in sprostitvi, zato vsak mesec objavlja kakšen prijeten ter cenovno ugoden izlet ali letovanje po meri starejših. Ne manjka niti branja za razvedrilo križank, vzorcev ročnih del in nagradnih iger.
Za druženje svojih bralcev skrbi tudi z brezplačnimi malimi oglasi, prek katerih si naročniki iščejo partnerje in prijatelje.
Naročniki so pa tudi člani kluba Vzajemnost in s klubsko kartico lahko v več kot 130 trgovinah, podjetjih ter zdraviliščih uveljavljajo različne popuste. Imajo pa še tudi številne druge ugodnosti.
Revija ni v prosti prodaji.
Polletna naročnina je 11,40 EUR.
Več o reviji na TUKAJ.
