Na to in druga vprašanja s pokojninskega področja preberite revijo VZAJEMNOST
Vprašanje:
Bralec A. L. iz Primorske piše, da mu je invalidska komisija ugotovila živčno-mišično bolezen šele od leta 1996 dalje, po mnenju zdravnika specialista pa je njegova bolezen dedna in bi moral imeti vso delovno dobo šteto s povečanjem. V tem primeru pa bi imel bistveno več delovne dobe, kot mu je bila upoštevana pri odmeri starostne pokojnine leta 2007. Zanima ga, ali je kaka možnost, da bi se spremenilo izvedensko mnenje, na podlagi katerega je bila leta 1999 izdana odločba o priznanju zavarovalne dobe s povečanjem od leta 1996 dalje.
Odgovor:
Ker je bil v bralčevem primeru postopek zaključen že leta 1999, ga ni mogoče obnoviti, saj so vsi roki za uvedbo postopka obnove v skladu z zakonom o splošnem upravnem postopku že zdavnaj potekli. Obnovo postopka je namreč možno predlagati v enem mesecu po tem, ko je zavarovanec izvedel za nova dejstva ali pa pridobil možnost uporabiti nove dokaze, ki bi lahko vplivali na spremembo pravnomočne odločbe, vendar največ tri leta od izdaje odločbe, ki naj bi se spremenila v obnovi postopka. To pomeni, da bi bil v primeru vložitve predloga za obnovo postopka njegov zahtevek zavržen s sklepom kot prepozno vložen, saj bi bil vložen po izteku triletnega objektivnega roka od izdaje odločbe, ne da bi se ugotavljalo, ali bi predloženi novi dokazi – kasneje znana medicinska dokumentacija, vplivali na spremembo odločbe, ki je podlaga za štetje zavarovalne dobe s povečanjem od leta 1996 dalje.
To pomeni, da ni nobene pravne podlage, da bi se odločba iz leta 1999 spremenila glede priznanja zavarovalne dobe s povečanjem, četudi bi morda invalidska komisija dala ugodno izvedensko mnenje o datumu nastanka njegove bolezni. Dejstvo je namreč, da mnenje invalidske komisije vedno temelji na predloženi medicinski dokumentaciji osebnega zdravnika, specialistov in po potrebi tudi na podlagi izvidov osebnega pregleda. Ti namreč ob spremljanju in zdravljenju bolezni tudi ugotovijo začetek bolezni, ki mora biti razviden iz priložene medicinske dokumentacije, kar potrjujejo tudi kasnejši izvidi zdravljenja. Samo sklepanje o tem, kdaj naj bi bolezen nastala ali pa gre za dedno bolezen, ne zadošča za ugotovitev datuma nastanka bolezni.
V REVIJI VZAJEMNOST naročnikom odgovarja na njihova vprašanja v zvezi s pokojninami ga. Milena Paulini, dipl. univ. pravnica iz ZPIZ.
Revija Vzajemnost
Revija je zanesljiva spremljevalka starejših ljudi, saj verodostojno piše o pokojninskih temah in raznovrstnih socialnih prejemkih. Svojim naročnikom brezplačno, pisno in po telefonu odgovarja na pokojninska in premoženjsko-pravna vprašanja ter vprašanja s področja delovnega prava, socialne varnosti, zdravstvenega varstva, skrbi za starejše in osebne stike.
V Vzajemnosti so koristni članki o zdravju, prehrani in gibanju, čemur moramo v zrelih letih posvetiti še posebno pozornost. Prav tako pa tudi druženju in sprostitvi, zato vsak mesec objavlja kakšen prijeten ter cenovno ugoden izlet ali letovanje po meri starejših. Ne manjka niti branja za razvedrilo križank, vzorcev ročnih del in nagradnih iger.
Za druženje svojih bralcev skrbi tudi z brezplačnimi malimi oglasi, prek katerih si naročniki iščejo partnerje in prijatelje.
Naročniki so pa tudi člani kluba Vzajemnost in s klubsko kartico lahko v več kot 130 trgovinah, podjetjih ter zdraviliščih uveljavljajo različne popuste. Imajo pa še tudi številne druge ugodnosti.
Revija ni v prosti prodaji.
Polletna naročnina je 11,40 EUR.
Več o reviji na TUKAJ.
