10. oktober – Svetovni dan duševnega zdravja
DUŠEVNO ZDRAVJE IN STAREJŠI
10. oktobra 2013, obeležujemo Svetovni dan duševnega zdravja. Letos je Svetovna zdravstvena organizacija kot osrednjo temo izbrala duševno zdravje in starejši. Trenutno je namreč svetu več kot 800 milijonov ljudi, starih 60 let ali več, do leta 2050 pa naj bi jih bilo že okoli dve milijardi. Število starejših se izrazito povečuje tudi v Sloveniji. Starejši ljudje so z zdravstvenega vidika ranljiva skupina s posebnimi potrebami, za katero je značilna večja obolevnost.
Po podatkih Inštituta za varovanje zdravja RS (IVZ) naj bi pri okoli 10 odstotkov prebivalcev, starih od 55 do 64 let, poročalo o depresiji, ki jo je ugotovil zdravnik. Društvo Ozara Slovenija je skupaj s partnerji pripravilo medijsko kampanjo ozaveščanja javnosti o tematiki duševnega zdravja, v okviru katere je nastal inovativen televizijski spot.
V Sloveniji je bilo leta 2010 po podatkih Statističnega urada RS 17 odstotkov prebivalcev, starih nad 65 let in skoraj dva odstotka starih 85 let in več. Število starejših od 65 let se je v obdobju 2000–2010 povečalo za 22 odstotkov, število starejših od 80 let pa za kar 81 odstotkov.
Starejši ljudje so z zdravstvenega vidika ranljiva skupina s posebnimi potrebami, za katero je značilna večja obolevnost. Večina starostnikov bo imela eno ali več kroničnih bolezni, s katero bodo živeli več let, kar pogosto vodi v težave z duševnim zdravjem in k večjemu tveganju za umrljivost. »Svetovni podatki kažejo, da naj bi približno 20 odstotkov starih nad 55 let imelo eno od duševnih bolezni. V Sloveniji zadnje ocene o razširjenosti duševnih simptomov in motenj iz ankete o Zdravju in vedenjskem slogu iz leta 2012 kažejo, da je 10 odstotkov, starih od 55 do 64 let, poročalo o depresiji, ki jo je ugotovil zdravnik.
O višjem deležu depresije so poročale ženske in osebe z nižjo izobrazbo. Precej večji delež vprašanih, starih od 55 do 64 let je poročal o depresivnih simptomih v zadnjem mesecu (ne gre za diagnozo depresije), in sicer 20 odstotkov, kar je približno pet odstotkov več, kot jih je poročalo leta 2008, ko je bilo takšnih 15 odstotkov. Antidepresive pa je v tej starostni skupini jemalo le približno 6 odstotkov vprašanih,« je povedala dr. Helena Jeriček Klanšček z IVZ.
Duševna motnja je še vedno stigmatizirana
Znano je, da starejši neradi poiščejo pomoč zaradi težav v duševnem zdravju. »V Sloveniji ljudje nad 65 let na primarni ravni zdravstvenega sistema najpogosteje poiščejo pomoč zaradi demence, sledijo jim depresije, anksiozne motnje in motnje spanja. Na sekundarni ravni so prav tako najpogostejši vzrok za obisk demence in ostale organske duševne motnje, sledijo jim depresije, shizofrenija in ostale psihoze. Natančnega podatke o razširjenosti demence v Sloveniji sicer nimamo, vendar če predpostavljamo, da pri nas ni bistvene razlike v prevalenci demence, si lahko pomagamo s podatkih tujih raziskav. Po ocenah naj bi bilo tako v Sloveniji približno 30.000 bolnikov z demenco, glede na predvidene trende pa se bo njihovo število v 10-ih letih povečalo za 40 odstotkov,» je pojasnila dr. Helena Jeriček Klanšček z IVZ in opozorila: »Ker duševne motnje prizadenejo človeka podobno kot druge bolezni in ker so pomemben dejavnik tveganja, bi morale biti deležne enake pozornosti kot ostale bolezni (npr. sladkorna bolezen, hipertenzija). Poleg tega so starejši z duševno motnjo še dodatno stigmatizirani, pri tem pa so še zlasti izpostavljene ženske, ki imajo nižje dohodke. Napačna so tudi prepričanja, da so nekatere duševne motnje pričakovan del staranja in kot take ne potrebujejo obravnave. Ker so takšna stališča prisotna tudi med strokovnimi delavci, lahko pride do negativnega strokovnega odnosa do starejših z duševno motnjo.»
Pri preprečevanju depresije med starostniki so ključne predvsem tri glavne skupine varovalnih dejavnikov: ustrezni podporni viri, učinkovite strategije pri spoprijemanju s stresorji in vključenost v osmišljene aktivnosti. »Prva skupina predstavlja podlago za ohranjanje duševnega zdravja starostnika, saj mu pomaga ohranjati dobro telesno zdravje in kognitivno funkcioniranje (z ustrezno telesno in miselno aktivnostjo ter zdravo prehrano). Varovalni dejavnik je tudi višji socialno-ekonomski status, ki posameznika ščiti pred določenimi finančnimi stresorji in mu omogoča kvalitetno življenje ter boljšo zdravstveno oskrbo. Omeniti pa je potrebno še socialno podporo, ki – če je prisotna v pravi meri in na ustrezen način – ključno prispeva k blaženju dejavnikov tveganja,« je povedala dr. Helena Jeriček Klanšček z IVZ in dodala, da se druga skupina dejavnikov nanaša na starostnikovo uspešno prilagajanje na spremembe in spoprijemanje s težavami in stresnimi situacijami, zadnja skupina pa izpostavlja pomembnost starostnikove vključenosti v aktivnosti, ki mu osmišljujejo bivanje – npr. vera, aktivnosti, ki starostnika veselijo in se mu zdijo pomembne, hobiji, prostovoljno delo, izobraževanja, varovanje vnukov ipd.
Številne aktivnosti ob letošnji obeležitvi
Letošnji Svetovni dan duševnega zdravja bosta skupaj obeležili tudi društvi Ozara Slovenija in Društvo študentov psihologije Slovenije, ki sta skupaj s partnerji pripravili medijsko kampanjo ozaveščanja javnosti o tematiki duševnega zdravja, poleg tega pa pripravili več različnih izobraževalnih in drugih aktivnosti. Plod skupnega sodelovanja je tudi televizijski spot, ki kot prvi tovrstni slovenski avtorski spot opozarja ne samo na pogostost duševnih motenj, temveč predvsem na ovire, ki ljudem s temi težavami otežujejo zdravljenje in okrevanje ter preprečujejo, da bi se po zaključenem bolnišničnem zdravljenju ali bivanju v socialnem zavodu vključili v domače in delovno okolje. »Spot je hkrati poziv slovenski javnosti, da ljudi z duševnimi motnjami ne obsoja, temveč jih sprejme kot sebi enake. Obenem pa služi kot vabilo, s katerim želimo splošno javnost privabiti na številna zanimiva in poučna predavanja, delavnice, oglede filmov s strokovnim komentarjem in okrogle mize na temo duševnega zdravja,« je povedal predsednik društva Ozara Slovenija mag. Bogdan Dobnik. Televizijski spot v tednu, ko obeležujemo Svetovni dan duševnega zdravja, brezplačno predvajajo številne televizijske postaje, snovalci kampanje pa so pripravili tudi plakate večjega formata, ki so na ogled v 17. slovenskih mestih, v katerih deluje Ozara Slovenija.
Vse omenjene aktivnosti so del enotedenska projekta, ki ga Društvo študentov psihologije Slovenije letos organizira že šestič. Letošnji projekt, ki nosi naslov »Kako si? Vsak dan boljše«, poteka med 5. do 12. oktobrom v Ljubljani, Kopru in Novem mestu. Ena izmed vodij projekta Erika Čigon je povedala: »Namen letošnjega projekta Kako si? je seznaniti širšo javnost z vplivi pozitivnih vidikov človekovega delovanja na duševno zdravje in jo ozavestiti o pomenu zadovoljstva in sreče. Preko različnih aktivnosti želimo posameznikom pomagati pri izboljšanju kvalitete njihovega življenja ter pri razvoju moči in potencialov, obenem pa jim približati pozitivno psihologijo ter izpostaviti pomen raziskovanja optimalnega človekovega doživljanja in delovanja«.
Več informacij o kampanji in projektu »Kako si? Vsak dan boljše« je na voljo na – seznam.
Telefon kot podporni medij ob duševni stiski
Svetovalci lahko prisluhnejo ali pomagajo pri napotitvi k strokovnjaku:
• Klic v duševni stiski (deluje vsak dan med 19. in 7. uro) – 01 520 99 00,
• Brezplačni zaupni telefon Samarijan in Sopotnik (deluje 24 ur na dan) – 116 123,
• TOM, telefon otrok in mladostnikov (deluje vsak dan med 12. in 20. uro) – 116 111.
Internet kot podporni medij ob duševni stiski
• DAM – Društvo za pomoč osebam z depresijo in anksioznimi motnjami,
• To sem jaz – spletna stran namenjena zlasti otrokom in mladostnikom,
• Med.Over.Net – spletni portal z izčrpnimi informacijami o zdravju, duševnem zdravju in drugih področjih.
Literatura
Knjige in priročniki so lahko dober vir informacij, ki pomaga razumeti, kaj se z nami dogaja. V knjižnicah na oddelku za psihologijo je na voljo literatura na poljubno temo s področja duševnega zdravja, ki bi vas lahko zanimala (odnosi, stres, čustva itd.).
Na spletni strani IVZ med e-gradivi najdete naslednje publikacije:
• Ko te strese stres,
• Ko učenca strese stres,
• Depresija,
• Depresija med starejšimi,
• Izgorevanje.
