V letu 2015 bo ENERGETSKA IZKAZNICA OBVEZNA (150. člen EZ-1) za vse novogradnje in obstoječe stavbe, ki se prodajajo ali oddajajo v najem. Lastnik stavbe mora pri prodaji ali oddaji pred sklenitvijo pogodbe predložiti veljavno energetsko izkaznico (EI v nadaljevanju), v nasprotnem primeru se kaznuje z globo 300 €. V registru energetskih izkaznic, ki ga vodi ministrstvo pristojno za energijo, je mogoč vpogled v vsebino vsake EI. Register trenutno še ni vzpostavljen.
V primeru PRODAJE PRED PRIDOBITVIJO UPORABNEGA DOVOLJENJA mora lastnik (investitor) kupcu oziroma najemniku predložiti »Izkaz o energijskih lastnosti stavbe«, ki je izdelan v skladu z navedenim pravilnikom. Izkaz o energijskih lastnosti stavbe je sestavni del projekta in dokumentacije, ki je potrebna za pridobitev gradbenega dovoljenja.
NEPREMIČNINSKI OGLASI OPREMLJENI Z ENERGIJSKIMI KAZALNIKI. Ppodobno kot pri avtomobilih, so tudi v tržnih oglasih za stavbe navedeni energijski kazalniki stavbe (334. člen EZ-1), v nasprotnem primeru se lastnik stavbe kaznuje z globo v višini 250 €. Katere kazalnike je smiselno navesti, zaenkrat še ne predpisuje noben pravilnik, bo pa to potrebno urediti v prihodnje, saj bi navajanje vseh kazalnikov kupca prej zmedlo, kot pa motiviralo za izbiro energijsko najboljše stavbe.
IZDELAVA EI: V EZ-1 so navedeni pogoji, pravila in način izdaje in izdelave energetskih izkaznic. Natančneje predpisuje izdelavo EI še Pravilnik o metodologiji izdelave in izdaje energetskih izkaznic stavb, predpise o izdelovalcih EI in registru EI določa Pravilnik o usposabljanju, licencah in registru licenc neodvisnih strokovnjakov za izdelavo energetskih izkaznic (Ur. l. RS, št. 6/2010, Ur. l. RS, št. 23/2013). Z novo sprejetim EZ-1 prenehata veljati oba omenjena pravilnika, ki se skladno z 554. členom EZ-1 uporabljata do uveljavitve novih predpisov.
Po podatkih razvojno-tehnološkega Gradbenega inštituta ZRMK ekonomsko vrednotenje različnih scenarijev energijske prenove na primeru večstanovanjske stavbe iz sedemdesetih let pokaže, da je po 40 letih obratovanja večstanovanjske stavbe potrebno investirati v celostno energijsko sanacijo 70–90 €/m². Samo osnovna sanacija ovoja zmanjša letne stroške ogrevanja v višini 5–6 €/m², izboljšana toplotna zaščita prispeva dodatnih 2–3 €/m² prihranka. Po navedbah mag. Mihe Praznika vsaka sanacija dviguje vrednost nepremičnine in spodbudno vpliva tudi na sosednje stavbe in njihove lastnike, saj se cena novo saniranih zgradb bistveno zviša. Pomemben kriterij, ki se ne vrednoti z denarjem, je dvig bivalnega ugodja in vpliv na splošno zdravstveno stanje stanovalcev.
Zaveza zmanjševanja emisij toplogrednih plinov je bila na globalni ravni sprejeta s Kjotskim protokolom, od držav posameznic pa je odvisno, kako bodo motivirale svoje državljane in sprejele ukrepe, ki lahko učinkovito prispevajo k trajnostnemu razvoju. V Sloveniji smo sprejeli potrebno zakonodajo, ki zagotavlja energetsko učinkovitost stavb, kot enega izmed številnih ukrepov za zmanjševanje toplogrednih izpustov. Nedavno sprejeta obveznost predložitve energetske izkaznice pa je bila v javnosti sprejeta z odporom, kot še en dodatni strošek. Kljub pozitivni vlogi energetske izkaznice, ki v času krize lahko pomaga gradbenemu sektorju, da ponovno začne delovati in obenem zmanjšuje negativne vplive na okolje, politika v Sloveniji ni bila sposobna predstaviti javnosti njenega pravega pomena. To pa vsako potrebno sanacijo stavbe premakne v prihodnost, ko se odpor stanovalcev končno spremeni v pripravljenost za sanacijo.
Več: www.mrezaprostor.si
V primeru PRODAJE PRED PRIDOBITVIJO UPORABNEGA DOVOLJENJA mora lastnik (investitor) kupcu oziroma najemniku predložiti »Izkaz o energijskih lastnosti stavbe«, ki je izdelan v skladu z navedenim pravilnikom. Izkaz o energijskih lastnosti stavbe je sestavni del projekta in dokumentacije, ki je potrebna za pridobitev gradbenega dovoljenja.
NEPREMIČNINSKI OGLASI OPREMLJENI Z ENERGIJSKIMI KAZALNIKI. Ppodobno kot pri avtomobilih, so tudi v tržnih oglasih za stavbe navedeni energijski kazalniki stavbe (334. člen EZ-1), v nasprotnem primeru se lastnik stavbe kaznuje z globo v višini 250 €. Katere kazalnike je smiselno navesti, zaenkrat še ne predpisuje noben pravilnik, bo pa to potrebno urediti v prihodnje, saj bi navajanje vseh kazalnikov kupca prej zmedlo, kot pa motiviralo za izbiro energijsko najboljše stavbe.
IZDELAVA EI: V EZ-1 so navedeni pogoji, pravila in način izdaje in izdelave energetskih izkaznic. Natančneje predpisuje izdelavo EI še Pravilnik o metodologiji izdelave in izdaje energetskih izkaznic stavb, predpise o izdelovalcih EI in registru EI določa Pravilnik o usposabljanju, licencah in registru licenc neodvisnih strokovnjakov za izdelavo energetskih izkaznic (Ur. l. RS, št. 6/2010, Ur. l. RS, št. 23/2013). Z novo sprejetim EZ-1 prenehata veljati oba omenjena pravilnika, ki se skladno z 554. členom EZ-1 uporabljata do uveljavitve novih predpisov.
Po podatkih razvojno-tehnološkega Gradbenega inštituta ZRMK ekonomsko vrednotenje različnih scenarijev energijske prenove na primeru večstanovanjske stavbe iz sedemdesetih let pokaže, da je po 40 letih obratovanja večstanovanjske stavbe potrebno investirati v celostno energijsko sanacijo 70–90 €/m². Samo osnovna sanacija ovoja zmanjša letne stroške ogrevanja v višini 5–6 €/m², izboljšana toplotna zaščita prispeva dodatnih 2–3 €/m² prihranka. Po navedbah mag. Mihe Praznika vsaka sanacija dviguje vrednost nepremičnine in spodbudno vpliva tudi na sosednje stavbe in njihove lastnike, saj se cena novo saniranih zgradb bistveno zviša. Pomemben kriterij, ki se ne vrednoti z denarjem, je dvig bivalnega ugodja in vpliv na splošno zdravstveno stanje stanovalcev.
Zaveza zmanjševanja emisij toplogrednih plinov je bila na globalni ravni sprejeta s Kjotskim protokolom, od držav posameznic pa je odvisno, kako bodo motivirale svoje državljane in sprejele ukrepe, ki lahko učinkovito prispevajo k trajnostnemu razvoju. V Sloveniji smo sprejeli potrebno zakonodajo, ki zagotavlja energetsko učinkovitost stavb, kot enega izmed številnih ukrepov za zmanjševanje toplogrednih izpustov. Nedavno sprejeta obveznost predložitve energetske izkaznice pa je bila v javnosti sprejeta z odporom, kot še en dodatni strošek. Kljub pozitivni vlogi energetske izkaznice, ki v času krize lahko pomaga gradbenemu sektorju, da ponovno začne delovati in obenem zmanjšuje negativne vplive na okolje, politika v Sloveniji ni bila sposobna predstaviti javnosti njenega pravega pomena. To pa vsako potrebno sanacijo stavbe premakne v prihodnost, ko se odpor stanovalcev končno spremeni v pripravljenost za sanacijo.
Več: www.mrezaprostor.si
