Staranje prebivalstva prinaša številne izzive, ki se jih bomo morali lotiti z vso resnostjo. Med prebivalstvom Slovenije je starejših od 65 let približno 17,5 odstotka, do leta 2080 pa naj bi se ta delež povečal na dobrih 28 odstotkov. Delež starejših od 80 let je nekaj pod petimi odstotki, do leta 2080 pa naj bi se približal 12 odstotkom.
Prejemnikov pokojnin iz obveznega zavarovanja, med katerimi so starostne, invalidske, družinske in vdovske pokojnine, je približno 612.000. Samo starostnih upokojencev je približno 434.400.
Prvi mesec v novem letu je po napovedih pričakovati belo knjigo o pokojninskem področju, ki bo osnova za razpravo o možnih rešitvah v prihodnje. Prav tako januarja naj bi bilo več znanega o tem, kakšen bo težko pričakovani zakon o dolgotrajni oskrbi.
Bela knjiga bo nakazala možne rešitve za vzdržnost pokojninskega sistema po letu 2020. Bela knjiga o pokojninskem področju, ki jo pripravlja posebna delovna skupina, bo predvidoma pripravljena v januarju, so za napovedali na ministrstvu za delo. Dokument, ki so ga sicer napovedovali do konca leta 2015, bo podal analizo zadnje pokojninske reforme z začetkom veljavnosti v letu 2013, ki bo učinkovala do leta 2020. Nakazal bo tudi možne rešitve za dostojne pokojnine in vzdržnost pokojninskega sistema po letu 2020.
Pomenil bo osnovo za nadaljnjo razpravo o vprašanjih s pokojninskega področja tako s socialnimi partnerji kot širšo javnostjo. S pokojninskim sistemom je povezano tudi vprašanje demografskega rezervnega sklada. Kapitalska družba bi se morala v skladu z zakonom o Slovenskem državnem holdingu preoblikovati v sklad že do konca leta 2015.
Javni izdatki za dolgotrajno oskrbo se bodo v Sloveniji povečali bolj od povprečja EU. Dolgoročne projekcije Evropske komisije kažejo, da se bodo javni izdatki za dolgotrajno oskrbo v Sloveniji povečali bolj kot v povprečju. Do leta 2020 naj bi se povečali za 0,3 odstotne točke bruto domačega proizvoda EU (BDP).
Slovenija je leta 2013 za dolgotrajno oskrbo namenila 471 milijonov evrov ali 1,31 odstotka kar pa je manj kot prej, kažejo podatki državnega statističnega urada. Glavni vir financiranja so predstavljali javni viri. Izdatki za zdravstveni del dolgotrajne oskrbe so bili dvakrat višji od izdatkov za socialni del.Prejemnikov dolgotrajne oskrbe je bilo leta 2013 približno 60.300, kar je bilo skoraj 1200 več kot leto prej.
