PISMO BRALCEV: OD BESED K DEJANJEM!

    429

    "Karin in Robert sva na potovanju po Šrilanki in Indiji z namenom, da bi tam našla možnost za bivanje in delo, ugotovila, da je večina stvari, ki jih iščeva, v Sloveniji. Opazovanje življenja v drugem geografskem in kulturnem prostoru je bilo dobrodošlo v tem smislu, da sva spoznala določene koristne stvari. Ena od teh je, da tam ljudje povečini še vedno živijo v razširjenih družinah, torej več generacij skupaj. Zaradi vpliva globalizacije mladi sicer odhajajo v mesta, a življenje na vasi je veliko bolj mirno in omogoča lažje preživetje, saj imajo ljudje možnost pridelovati ali nabirati hrano.

    Ta spoznanja so naju poleg vsega, kar sva do sedaj izkusila in se naučila, spodbudila, da sva v skladu z najinimi vrednotami, potrebami, željami in trenutnim dometom zavedanja oblikovala cilje za prihodnost. Bivati in delovati želiva na enem mestu, saj to bistveno razbremeni naš, še vedno 24 ur trajajoč vsakdan. Ker imava možnost postaviti temelje kjer koli, želiva živeti v slovenski Istri, saj imava oba rada morje in sonce. V razmišljanjih o dolgoročni prihodnosti se vračava k tradicionalnemu načinu življenja. Ker se zavedava, da smo se od tega zelo oddaljili, sva pri načrtovanju realna in zdravorazumska. Pri vsem želiva slediti zlati srednji poti med tradicionalnim in sodobnim, med skupnim in individualnim. Družbena realnost se ves čas spreminja, medtem ko zakoni narave ostajajo nespremenjeni. Zato želiva živeti tako, da bova upoštevala naravne zakonitosti in sledila tistim družbenim tokovom, ki so dobri in neškodljivi. Kot sva torej doživela, človek lažje preživi v skupnosti kot sam.

    Prednost je, če takšno skupnost lahko izbere in sooblikuje sam. V najino skupnost sva povabila najina starša, ki bosta pomagala uresničevati skupne projekte. Ko gledava, kako se ta naš svet vrti, vidiva, da vse bolj pomembna postaja tudi zdrava hrana – hrana , ki jo pridelaš sam ali vsaj poznaš njen izvor. Zemlja nam ponuja veliko virov, te bi rada izkoristila tako pri gradnji doma kot pri njegovem ohranjanju. Vsa naša formalna in neformalna znanja bi rada uporabila pri ukvarjanju s turizmom in s tem zaključila naš bivalno-delovni krog. Pri načrtovanju skupnosti sva zelo prizemljena, želiva jo graditi počasi in premišljeno, predvsem pa si ne želiva le prijetnega cilja, temveč tudi prijetno pot.

    Namen najinega pisanja in te predstavitve je pritegniti podobno misleče ljudi in/ali ustanove, ki bi bili pripravljeni v skladu s svojimi vrednotami in predstavami sooblikovati in souresničevati takšen projekt. Najina želja in prvi korak je dobiti ustrezno posest v kakšni od vasi v slovenski Istri. Rada bi se povezala z ljudmi ali organizacijami, ki jih zanima tovrstno sodelovanje in sobivanje in so pripravljeni v to vložiti svoja razpoložljiva materialna in nematerialna sredstva. Midva sva po izobrazbi ekonomist in jezikoslovka (angleščina, nemščina, italijanščina), poleg tega imava še veliko drugih vrlin.

     
    Robert in Karin z mamo

    Če najino idejo strneva v en stavek, gre za medgeneracijsko individualizirano skupnost˟ podobno mislečih ljudi, ki za samozadostno bivanje poskrbijo z uporabo vseh razpoložljivih naravnih virov, dodatna sredstva za življenje pa pridobivajo z ukvarjanjem s turizmom.

    ˟z besedno zvezo individualizirana skupnost je mišljena skupnost, v kateri ljudje delijo svoja materialna sredstva in znanja, delujejo v korist skupnosti, vendar živijo vsak po svojih lastnih notranjih vzgibih.

    Odprte so vse možnosti. Zbirava predloge in vabiva k pogovoru."

    Karin in Robert G.

    rodni2000@gmail.com

    Prejšnji članekPREBIVALSTVO SE STARA. TUDI LETOS :(
    Naslednji članekDEZODORANTI: KEMIJA S POVPREČNIM UČINKOM