10. OKTOBER: SVETOVNI DAN DUŠEVNEGA ZDRAVJA

60

Svetovni dan duševnega zdravja, ki ga obeležujemo 10. oktobra, predstavlja priložnost za ozaveščanje o pomenu duševnega zdravja, vrzelih in izzivih na tem področju. Poudarja pomen sodelovanja v prizadevanjih za preprečevanje, prepoznavanje, zdravljenje in okrevanje ob pojavu duševnih težav in motenj ter krepitev dobrega duševnega zdravja vseh prebivalcev. Letos v ospredje postavlja pomen dostopnosti do storitev s področja duševnega zdravja za vse prebivalce. Poteka pod geslom “Duševno zdravje za vse. Večje naložbe – večja dostopnost. Vsakomur, vsepovsod.”

Duševno zdravje v času običajnih  in izrednih razmer

Duševno zdravje lahko opredelimo kot  pozitiven  odnos  do  sebe  in  drugih,  sposobnost  uspešnega  soočanja  z  izzivi,  pozitivno samopodobo,  visoko  samospoštovanje,  občutek  moči, optimizma in sposobnost soočanja s težavami. Posamezniku daje možnost samouresničevanja in mu omogoča zadovoljstvo in uspešnost v poklicnem, družbenem in zasebnem življenju. Predstavlja temelj zdravja in kakovosti življenja ter posledično tudi socialne in gospodarske stabilnosti. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije so štirje izmed šestih poglavitnih vzrokov izgubljenih zdravih let življenja posledica nevropsihiatričnih motenj (depresije, z alkoholom povezanih duševnih motenj, shizofrenije in bipolarne motnje).

Pandemija koronavirusne bolezni je bistveno spremenila svet, kakršnega poznamo ter korenito posegla v naša življenja. Pri mnogih so te spremembe vplivale na počutje in duševno zdravje. Tako je bilo z namenom varovanja in krepitve duševnega zdravja med epidemijo v Sloveniji izvedenih več aktivnosti. Med drugim je bilo pripravljenih več vsebin s področja duševnega zdravja, ki so lahko v podporo prebivalcem pri soočanju s trenutno situacijo. Kadar nam življenje prinese velike stiske ali krize, potrebujemo pomoč. Pomembno je, da lahko takrat o njih z nekom spregovorimo. Zato je bila vzpostavljena mreža psihološke podpore v  številnih zdravstvenih domovih in tudi drugih organizacijah po vsej Sloveniji, kjer so v primeru duševnih stisk za brezplačne razbremenilne pogovore prebivalcem na voljo strokovnjaki s področja duševnega zdravja. Vodja strokovne skupine za duševno zdravje na NIJZ, Matej Vinko, poudarja: »Pojav virusa SARS-CoV-2 je pretresel svet do temeljev in vplival na številne dejavnike, ki sooblikujejo duševno zdravje prebivalstva. Odtis letošnjega leta bo v duševnem zdravju prebivalstva verjetno še dolgo opazen. Posledice ne bodo samo negativne. A da bi te zmanjšali do najmanjše možne stopnje, moramo k tem cilju prispevati vsi. Duševno zdravje krepimo in varujemo z upoštevanjem zdravja v vseh politikah na ravni družbe in na ravni posameznika. Gradimo ga tudi z odkritim pogovorom z bližnjimi, ko smo v stiski ali stisko zaznamo pri drugih«.

V Sloveniji trenutno v pripravi 3-letni akcijski načrt za varovanje duševnega zdravja

Izboljšanje duševnega zdravja je eden od strateških ciljev politik Evropske unije, vse več pozornosti pa temu področju tako v času izrednih kot običajnih razmer namenjamo tudi v Sloveniji z udejanjanjem Nacionalnega programa duševnega zdravja 2018–2028 (Program MIRA). Ta predvideva številne ukrepe za krepitev in varovanje duševnega zdravja in se osredotoča na preprečevanje duševnih težav in motenj od najzgodnejšega obdobja do pozne starosti ter zgodnje odkrivanje in celostno obravnavo oseb z duševnimi težavami in motnjami po principu interdisciplinarne in skupnostne obravnave. Posveča se tudi zmanjševanju stigme oseb z duševnimi motnjami, ki je pogosto posledica nezadostnega poznavanja ozadja duševnih bolezni in med drugim zaviralno vpliva na iskanje pomoči.

V Sloveniji se na področju duševnega zdravja soočamo z velikimi potrebami po dopolnitvi mrež zdravstvenih in socialnih služb, s pomanjkanjem kadra na področju duševnega zdravja ter z neenakomerno dostopnostjo do različnih virov pomoči za prebivalce nekaterih regij. Pod okriljem Programa MIRA že nastaja široka mreža služb, ki ljudem omogočajo boljši dostop do storitev in strokovne pomoči v najrazličnejših duševnih stiskah. Trenutno je v okviru zdravstvenih domov že vzpostavljenih 10 Centrov za duševno zdravje otrok in mladostnikov (CDZOM) in 10 Centrov za duševno zdravje odraslih (CDZO), v katerih delujejo multidisciplinarni timi strokovnjakov, ki se povezujejo z ostalimi službami in deležniki v lokalnem okolju in s tem zagotavljajo zgodnje interdisciplinarne in medresorske obravnave, skladno s potrebami posameznika in skupnosti. Podpora posameznikom s težavami v duševnem zdravju je poleg ostalih virov pomoči v vseh zdravstvenih domovih po Sloveniji dostopna tudi v obliki psihoedukativnih delavnic, ki so namenjene posameznikom, ki se spoprijemajo z obremenjujočimi simptomi stresa, depresije in anksioznih motenj.

Letos se zaključuje prvo implementacijsko obdobje Programa MIRA in pripravlja načrt aktivnosti za naslednja tri leta. Vodja Programa MIRA, Jožica Maučec Zakotnik z NIJZ: »Novi 3-letni Akcijski načrt Programa Mira pripravljamo ob sodelovanju strokovnjakov različnih strok in institucij, predstavnikov ključnih ministrstev, nevladnih organizacij s področja duševnega zdravja, uporabnikov programov in storitev ter svojcev. Načrtovani ukrepi in aktivnosti Akcijskega načrta bodo pomembno doprinesli h krepitvi duševnega zdravja vseh populacijskih skupin, še posebej ranljivih, vendar le, če bo država zagotovila zadostno financiranje. V prvem akcijskem obdobju je bilo financiranje nezadostno. V novem akcijskem obdobju načrtujemo vzpostavitev mreže vseh 25 regijskih centrov za duševno zdravje otrok in mladostnikov ter 25 centrov za duševno zdravje odraslih. S tem bomo izboljšali dostopnost do pomoči na primarni ravni in v skupnosti ter zmanjšali neenakosti na področju duševnega zdravja v Sloveniji

Ozaveščanje o pomenu duševnega zdravja po vsej Sloveniji

Svetovni dan duševnega zdravja bomo letos obeležili z devetimi regionalnimi strokovnimi srečanji v vseh slovenskih regijah. Poleg strokovnih vsebin, ki se navezujejo na osrednjo temo letošnjega svetovnega dneva duševnega zdravja, bo povezovalna nit srečanj prijaznost – kot osnovna človeška vrednota in pomemben gradnik medosebnih odnosov. V trenutnih negotovih razmerah, ko se vsi srečujemo s stresnimi situacijami, je ustvarjanje zdravih, pozitivnih in prijaznih odnosov še toliko bolj dragoceno. S prijaznostjo do sebe in do drugih vplivamo na zdravje, ustvarjamo pozitivno družbeno okolje in zmanjšujemo stigmo. V spletnem intervjuju bosta o prijaznosti in njenih blagodejnih učinkih na medosebne odnose spregovorila oče in hči, igralec in zdravnik Borut Veselko ter psihologinja Katarina Veselko. Psihologinja in psihoterapevtka Aleksandra Meško bo v predavanju osvetlila strah, tesnobo in neprijetna čustva, s katerimi se ljudje soočamo v kriznih situacijah. Predstavila bo praktična orodja in napotke, kako se s temi občutki soočiti, kako ravnati in poskrbeti zase. V vsaki regiji bomo po izboru območnih enot NIJZ osvetlili še regijsko aktualne teme, ki jih bodo udeležencem na letošnjih srečanjih predstavili strokovnjaki iz lokalne skupnosti. Spletna strokovna srečanja, na katera se je do danes prijavilo že več kot 450 strokovnjakov, bodo v regijah potekala od 8.  do 23.  oktobra.