ZPS TEST: ALI VESTE, KAKŠNO KAVO PIJETE?

1049

Slovenci smo nedvomno ljubitelji kave. Več kot pol nas doma pripravlja t. i. turško kavo, tretjina pa kavo iz kafetjere. Večina (60 odstotkov) nas spije dve ali tri skodelice na dan. Precej smo zavezani blagovnim znamkam, na katere smo navajeni, manj pa posegamo po kavah manjših pražarn. Zelo nam je pomemben okus, na katerega smo navajeni – več kot tretjina bi kavo zamenjala zaradi vplivov na okolje in družbo, a le, če bi imela kava primerljiv okus. 

Kava, ki so jo testirali, je večinoma dobro prestala test kakovosti okusa, slabo pa se je odrezala na področju podajanja informacij za potrošnika in vpliva na okolje in/ali družbo. Od 14 vzorcev mlete pražene kave za pripravo turške kave ima večina dobre senzorične lastnosti. Vrsta kave in njeno natančno poreklo pa za potrošnike ostajajo neznanka pri večini testiranih znamk. Samo na treh kavah je bil naveden podatek, iz katere oziroma katerih držav prihaja. Večinoma so navajali izvor “izven EU” – kar je jasno, glede na to, da kavovec v EU ne raste. KLIKNITE: Rezultati testa kave 

Tako kot druga živila, je lahko tudi kava obremenjena z neželenimi škodljivimi snovmi, saj se ob neustreznih pogojih pridelave in predelave, od žetve do skladiščenja, proizvodnje in prevoza, lahko v njej razvijejo plesni. A prav pri vseh vzorcih je bila vsebnost škodljivih snovi pod mejo, prav tako je bila vrednost akrilamida pod referenčno ravnjo.

SPIJEMO MILIJARDO IN POL SKODELIC NA DAN!

Po celem svetu spijemo skoraj milijardo in pol skodelic kave na dan, a vseeno jo precej slabo poznamo. Velik delež kave, iz katere si pripravimo priljubljeni napitek, je pridelan na velikih plantažah, medtem ko večino pridelovalcev kave še vedno predstavljajo mali kmetje, ki živijo v negotovih razmerah, za delo pa pogosto prejmejo nezadostno plačilo. Marsikdo tudi ne ve, da je pridelava kave tesno povezana s krčenjem gozdov, njena usoda pa zelo odvisna od podnebnih sprememb. KLIKNITE: Več o sodobni skodelici kave

V Sloveniji je na voljo kava iz vseh delov sveta, kjer kavo pridelujejo, a je največ pride iz držav Latinske Amerike. K nam pride prek različnih pristanišč. Skupno smo je v letu 2022 uvozili približno 23.000 ton, izvozili pa skoraj polovico tega (11.000 ton), v nam najbljižje države (vir: SURS).

GOZD V SKODELICI KAVE

Pridelava kave je s trajnostnega vidika velik problem, saj vpliva tako na krčenje gozdov, kot na prebivalce teh območjih. ​Pridelava kave je eden ​izmed petih najpomembnejših vzrokov za krčenje gozdov v Latinski Ameriki, Afriki in jugovzhodni Aziji. V nekaterih državah, kot je Etiopija, je proizvodnja kave odgovorna za do 60 odstotkov krčenja gozdov.

V nasprotju s splošnim prepričanjem ima kava velik podnebni odtis, ki se razlikuje glede na način pridelave. Podatki kažejo, da ima konvencionalno pridelana kava kar 5 krat večji ogljični odtis od trajnostno pridelane kave. Je pa kava obenem zelo občutljiva na podnebne spremembe. Kava vrste arabika raste le na na višjih nadmorskih legah, ki pa zaradi podnebnih sprememb postajajo neprimerna za gojenje kave. Zaradi globalnega segrevanja naj bi se do leta 2100 obseg površin, primernih za gojenje kavovca, tudi v primeru doseženih svetovnih temperaturnih ciljev, skrčil za 54 odstotkov (vir: Christian Aid).

Na veliko območjih je že danes težko pridelati zadostne količine kave. Pri iskanju novih površin, tako na višje ležečih legah, kot tudi v nižinah, kjer skušajo gojiti kavo na bolj intenziven način (predvsem gre tu za Brazilijo), se poseka veliko gozda. Zato je pomembno poleg kakovosti in cene preveriti poreklo, ali je pridelana na trajnosten način in ali prihaja iz pravične trgovine. V pomoč so nam lahko trajnostne oznake, kot je na primer ekološko, pravična trgovina (Fairtrade) in Rainforest Alliance, pa še kakšne druge.

Prejšnji članekNOVA KNJIGA: OBOGATETI S ChatGPT-jem
Naslednji članekNAPOVEDUJEMO 22. FESTIVAL ZA TRETJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE