Z ZDRAVJEM POVEZAN VEDENJSKI SLOG 2016

    973

    Z raziskavo, ki bo potekala pod okriljem Ministrstva za zdravje RS, želimo pridobiti nove podatke o tistih vedenjih in navadah, ki neugodno vplivajo na naše zdravje in ga ogrožajo. Zato pozivamo 16.000 naključno izbranih prebivalcev Slovenije, da anketo izpolnijo in s tem aktivno sodelujejo pri oblikovanju bodočih programov za izboljšanje zdravja nas vseh. Podatki bodo v pomoč pri načrtovanju preventivnih zdravstvenih aktivnosti. Tisti, ki bodo na vprašalnik odgovorili, bodo vključeni v nagradno žrebanje za denarne nagrade: dve nagradi v vrednosti 500 evrov, dve nagradi v vrednosti 300 evrov in štiri nagrade v vrednosti 100 evrov.

    Primerljive raziskave so potekale v letih 2001, 2004, 2008 in 2012 ter zagotovile nabor številnih podatkov o dejavnikih tveganja in kroničnih nenalezljivih boleznih. »Tako kot pretekla leta bo tudi letos anketni vprašalnik prejelo 16.000 naključno izbranih prebivalcev Slovenije, starih od 25 do 74 let. S svojim sodelovanjem bodo močno pripomogli k uspehu raziskave in kakovosti zbranih podatkov,« je povedala vodja raziskave Jožica Maučec Zakotnik z NIJZ in pozvala: »Zato pozivamo vse prebivalce, ki so bili izbrani v vzorec in so prejeli anketo, naj jo izpolnijo, saj bodo tako pomembno prispevali k temu, da bomo v Sloveniji dobili nove podatke o tistih vedenjih in navadah, ki lahko neugodno vplivajo na naše zdravje in ga ogrožajo. Na osnovi teh podatkov bomo lažje oblikovali programe za izboljšanje zdravja vseh prebivalcev Slovenije. Na osnovi rezultatov predhodnih raziskav so bile že oblikovane rešitve v okviru nedavno sprejetega Nacionalnega programa o prehrani in telesni dejavnosti, podatki služijo pri oblikovanju ukrepov nove protitobačne zakonodaje, alkoholne politike, pri ukrepih za zmanjševanje neenakosti v zdravju, pri oblikovanju programov za podporo spreminjanju nezdravega vedenjskega sloga in drugih.« Naključno izbrani prebivalci bodo anketo na dom prejeli po pošti, pri tem lahko vprašalnik izpolnijo in posredujejo nazaj po pošti ali pa ga s pomočjo vstopnega gesla izpolnijo na za to določeni spletni strani. Za nadaljnjo analizo zbranih podatkov je pomembno, da na vprašalnik odgovori oseba, na katero je bila pošta naslovljena in ne njeni bližnji. Vzorec je bil namreč zasnovan reprezentativno za vse prebivalce Slovenije.

    KAJ SO POKAZALE PRETEKLE RAZISKAVE O VEDENJSKEM SLOGU PREBIVALCEV SLOVENIJE?

    Z letom 2008 se je v Sloveniji začelo obdobje hujše ekonomske krize in zaradi slabših ekonomskih pogojev upravičena skrb, da bi kriza lahko imela negativni učinek tudi na zdravje prebivalstva. V splošnem velja, da ljudje z nižjim socialno-ekonomskim položajem svoje zdravje ocenjujejo slabše kot ljudje z višjim socialno-ekonomskim položajem. Večina dozdajšnjih ugotovitev iz tujine kaže, da naj bi ekonomska kriza in varčevalni ukrepi negativno vplivali na zdravje prebivalstva, čeprav si vsi dokazi med seboj niso enotni. Seštevek nasprotujočih si individualnih in družbenih učinkov ekonomske krize na prebivalstvo je zato zelo težko ocenjevati in napovedati.

    Kljub ekonomski krizi se je samoocena zdravja v zadnjem desetletju izboljševala

    Čeprav bi pričakovali, da so ekonomska kriza in varčevalni ukrepi že negativno vplivali na zdravje prebivalstva, se pri lastni oceni zdravja, ki sicer velja za dober kazalnik zdravja prebivalstva, to ne kaže. Rezultati kažejo, da se je ocena lastnega zdravja v obdobju med letoma 2001 in 2012 konstantno izboljševala. Še vedno so prisotne precejšnje razlike med regijami. Podobne ugotovitve imajo tudi nekatere druge evropske države, medtem ko se pri drugih negativni učinki že kažejo, pri tretjih pa je stanje nespremenjeno. Na razlike med državami naj bi ključno vplivali prav varčevalni ukrepi in odzivi držav na krizo. Kot ugotavljajo, so socialne in ekonomske politike in ne zdravstvene tiste, ki lahko zmanjšajo potencialno velik negativen vpliv ekonomske krize na zdravje prebivalstva. Morda je naša dolgoletna tradicija socialne države tista, ki za zdaj še ohranja doseženo raven zdravja prebivalstva, vendar pa je na dolgi rok ob nespremenjenih ali celo slabših pogojih življenja treba predvideti poslabšanje izidov zdravja celotnega prebivalstva ali njenih skupin.

    Prehranjevalne navade se v splošnem izboljšujejo …

    Iz raziskav je razvidno, da se od leta 2001 do leta 2008 kažejo trendi izboljševanja prehranjevalnih navad odraslih prebivalcev Slovenije, kar pa pri nekaterih ključnih merilih, kot sta uživanje sadja in zelenjave, ni opazno v letu 2012. Dejstvo je, da so spremembe v prehranjevanju in vedenjskem slogu dolgotrajen proces. Ugotovljene spremembe prehranjevalnih navad prebivalcev Slovenije so podobne kot v državah severne Evrope in sredozemskih državah. Tipični zahodni način prehranjevanja je opaznejši pri mlajšem prebivalstvu kot pri starejšem. Število dnevnih obrokov in ritem prehranjevanja povprečnega prebivalca Slovenije še vedno nista skladna s priporočili; zaužijemo preveč za zdravje škodljivih maščob, slane, mastne in sladke hrane. V naši prehrani je premalo sadja, predvsem pa zelenjave. Nakazuje se trend izboljševanja prehranjevalnih navad z vidika dosoljevanja obrokov in uporabe olivnega olja ter drugih rastlinskih olj pri pripravi hrane. Prav tako ugotavljamo zmanjšan trend uživanja aromatiziranih gaziranih in negaziranih brezalkoholnih pijač ter nespremenjen trend uživanja peciva in sladic. Bolj nezdravo se prehranjujejo moški, osebe iz čisto spodnjega in delavskega družbenega sloja ter nižje izobraženi z osnovnošolsko in s poklicno izobrazbo. Največ determinant nezdravega prehranjevanja se je pokazalo v vzhodnem delu Slovenije.

    … a upada uživanje zelenjave

    Delež tistih, ki uživajo svežo zelenjavo enkrat dnevno ali pogosteje, se je od leta 2001 do leta 2012 zmanjšal. Opazen je padajoč statistično značilen trend uživanja zelenjave enkrat na dan ali več kot enkrat na dan. Več žensk enkrat ali večkrat na dan uživa zelenjavo v primerjavi z moškimi (leto 2012: ženske – 51,0 %, moški 33,9 %), opažamo pa padajoč trend uživanja sveže zelenjave enkrat na dan ali pogosteje pri obeh spolih. Trend zmanjševanja uživanja zelenjave je opazen pri vseh starostnih in izobrazbenih skupinah in vseh družbenih slojih. Neenakosti z vidika nezadostnega uživanja sveže zelenjave opažamo glede na družbeni sloj – najmanj pogosto uživajo svežo zelenjavo pripadniki čisto spodnjega in delavskega družbenega ter srednjega družbenega sloja. Trend uživanja svežega sadja enkrat na dan je od leta 2001 do leta 2012 padajoč. Uživanje sadja je pri približno 50 % anketirancev po pogostosti zadostno; med njimi sta opazna upad deleža tistih, ki uživajo sveže sadje več kot enkrat na dan, in porast deleža tistih, ki ga uživajo enkrat na dan. Manj pogosto jedo sveže sadje moški, tisti iz mlajših starostnih skupin, manj izobraženi in pripadniki čisto spodnjega in delavskega družbenega sloja.

    V porastu je debelost, predvsem pri moških

    Med odraslimi prebivalci Slovenije ugotavljamo, da se delež anketirancev z indeksom telesne mase (ITM) pod 25, to je primerno in premalo hranjenih, skozi leta ne spreminja, zmanjšuje pa se delež čezmerno hranjenih in povečuje delež debelih med odraslimi prebivalci Slovenije, in sicer predvsem na račun porasta debelosti pri moških. Neenako obremenjenost s čezmerno težo in debelostjo opažamo glede na izobrazbo, saj je delež čezmerno hranjenih in debelih najvišji pri anketirancih z osnovno in s poklicno šolo; z višanjem izobrazbe se zmanjšuje v vseh letih spremljanja.

    Ugodni trendi glede telesne dejavnosti

    Redna telesna dejavnost je eden ključnih dejavnikov življenjskega sloga za ohranjanje in izboljšanje zdravja. Delež odraslih, ki dosegajo smernice za telesno dejavnost Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) s celokupno telesno dejavnostjo, upoštevajoč starostno skupino od 25 do 64 let, se je v letih od 2001 do 2012 značilno povečal – pri ženskah za 13 %, pri moških pa za skoraj 5 %. Porazdelitev glede na zemljepisna območja se je povsem spremenila: leta 2001 je bil najvišji delež najden v vzhodni Sloveniji, najnižji pa v osrednji Sloveniji. Leta 2012 je delež najvišji v zahodni, najnižji pa v vzhodni Sloveniji. Delež anketirancev, ki smernice za telesno dejavnost SZO dosegajo z zmerno telesno dejavnostjo, se je povečal za 14 %. Sprememba je izrazito večja pri ženskah kot pri moških. Delež anketirancev, ki hodi redno, se je povečal za 25 %. Čeprav stopnja telesne dejavnosti pri odraslih v splošnem narašča, opažamo neenakosti med skupinami z različnim socialno-ekonomskih ozadjem.

    Vsak deseti prebivalcev Slovenije čezmerno pije alkohol

    Slovenija se uvršča v sam vrh držav članic EU po porabi alkohola in tudi po zdravstvenih posledicah zaradi pitja alkohola. Vsak deseti Slovenec (25–64 let) čezmerno pije alkohol, vsak drugi se vsaj enkrat letno opije. Moški manj abstinirajo, pijejo alkohol pogosteje in v večji meri v primerjavi z ženskami. Čezmerno pitje alkohola s starostjo narašča, medtem ko visokotvegano opijanje s starostjo upada. Prebivalci vzhodne Slovenije v večjem deležu pijejo alkohol čezmerno in se visokotvegano opijajo. V obdobju 2001–2012 zaznavamo trend naraščanja abstinentov in trend padanja čezmernih pivcev alkoholnih pijač, čeprav se v letu 2012 v primerjavi z letom 2008 delež čezmernih pivcev alkoholnih pijač ni značilno spremenil, je pa značilno porastel delež tistih, ki so se visokotvegano opili vsaj enkrat na leto, potem ko smo do leta 2008 zaznavali trend padanja takega vedenja.

    Kajenje je še vedno velik problem

    V Sloveniji je med dejavniki tveganja kajenje tobaka najpomembnejši preprečljivi dejavnik tveganja za smrt in izgubljena zdrava leta življenja zaradi prezgodnje smrti in manjzmožnosti. V obdobju 2001–2012 se je znižal delež kadilcev in zvišal delež nekdanjih kadilcev, a tudi znižal delež tistih, ki niso nikoli kadili. Za čas v obdobju od 2008 do 2012 so značilne manj ugodne spremembe v razširjenosti kajenja. Zvišal se je delež kadilcev na račun zvišanja deleža med ženskami, medtem ko se med moškimi delež ni spremenil. Hkrati se je znižal delež oseb, ki niso nikoli kadile, in to pri obeh spolih. Neugodne spremembe v razširjenosti kajenja so izrazitejše med ženskami. Med ugodnimi izidi zaznavamo višanje deleža nekdanjih kadilcev.

    Stres povečuje tveganje za nastanek številnih bolezni in motenj

    Doživljanje stresa je do določene mere normalno, dlje časa trajajoči negativni stres brez sprostitve pa predstavlja enega ključnih dejavnikov za slabšanje zdravstvenega stanja posameznika, saj povečuje tveganje za nastanek številnih bolezni in motenj ter poslabšanje že obstoječih bolezenskih stanj. Finančno-gospodarska in ekonomska kriza v zadnjih letih predstavljata veliko tveganje za slabše duševno in telesno zdravje prebivalstva. Izguba službe, negotovost, nejasne zahteve in pričakovanja, občutki brezizhodnosti, slabšanje družbeno-ekonomskega položaja, revščina, neenakosti in različne spremembe v družbi povzročajo posameznikom dodatne duševne obremenitve, ponavljajoč in dolgotrajen stres pa lahko privede do upada razpoloženja, izgorelosti, različnih psihosomatskih in duševnih motenj, odvisno od posameznika. V obdobju 2004–2012 pa tudi posebej med letoma 2008 in 2012 zaznavamo statistično značilen porast občutenja stresa zaradi poslabšanja gmotnih pogojev za življenje, problemov v družini, slabih odnosov s sodelavci in osamljenosti. Omenjene spremembe v veliki meri pripisujemo posledicam finančno-gospodarske krize, tako da morajo biti tudi ukrepi usmerjeni v omilitev oz. zmanjševanje posledic krize.

    Upada obiskovanje zobozdravnika

    Zobni karies in parodontalna bolezen predstavljata pomemben javnozdravstveni problem. Po podatkih SZO je karies v razvitem svetu naraščal do 60. let prejšnjega stoletja, nato pa je začel upadati, vendar še vedno prizadene vsaj 60–90 % šolskih otrok in veliko večino odraslih. Ščetkanje zob in redni obiski pri zobozdravniku so najpomembnejši načini lastne skrbi posameznika za vzdrževanje ustrezne ustne higiene ter posledično za preprečevanje kariesa in parodontalne bolezni. Leta 2012 ni obiskalo zobozdravnika kar 33,3 % odraslih ljudi, kar je več kot leta 2008; glede na leto 2008 je to na račun povečanega deleža moških, starih 25–39 let, z dokončano najmanj poklicno šolo. Naraščajoči trend neobiskov zobozdravnika med letoma 2001 in 2012 opazujemo med moškimi, starimi 40–54 let, s srednjo šolo in med ženskami, starimi 25–39 let, z najmanj višjo šolo. Nadaljuje se trend naraščanja obiskov enkrat na leto, medtem ko se večkratni obiski zmanjšujejo. Za vzdrževanje zdravja zob je zelo pomembno najmanj enkrat na leto preventivno obiskati zobozdravnika. Rezultati raziskave kažejo, da si zobe redno, vsaj dvakrat na dan, ščetka le 62,8 % odraslega prebivalstva. Pogostost slabe skrbi za ustno higieno (manj kot enkrat na dan) je bila leta 2012 glede na leto 2008 značilno večja pri obeh spolih z dokončano srednjo šolo ali manj. Stanje se je leta 2012 najbolj poslabšalo med mlajšim ženskami, starimi 25–34 let, med katerimi je delež tistih, ki si ščetka zobe manj kot enkrat dnevno, narastel z 0,6 % na 2,5 %.

    Povečuje se delež ljudi s povišanim krvnim tlakom

    Prevalenca arterijske hipertenzije se v opazovanem obdobju med letoma 2001 in 2012 povečuje s pomembnim trendom, predvsem na račun moških. Pojavnost je najvišja pri najstarejši starostni skupini, ljudeh z najnižjo stopnjo izobrazbe, pri najnižjem družbenem sloju; prebivalci tega sloja jemljejo tudi največ zdravil proti zvišanemu krvnemu tlaku. Pojavnost je najvišja na vzhodnem zemljepisnem območju Slovenije. Med prebivalci, starimi 25–74 let, o zvišanem krvnem tlaku poroča 25,7 % oseb (28,6 % moških in 22,7 % žensk). Zdravila za arterijsko hipertenzijo je redno jemalo 21,0 % oseb. Prevalenca arterijske hipertenzije s starostjo narašča in je v starostni skupini od 70 do 74 let prisotna pri moških v 53,2 % in pri ženskah v 55,0 %. Zvišan krvni tlak je eden najpomembnejših dejavnikov tveganja za obolevnost za kronične nenalezljive bolezni, ki so v Sloveniji in tudi svetu vodilni vzrok smrti in prezgodnje umrljivosti, kamor sodijo predvsem bolezni srca in ožilja s pojavnostjo srčnega infarkta, možganske kapi; zvišan krvni tlak pa vpliva tudi na obolevnost ledvic.
    Celotna publikacija z desetletnimi trendi je dostopna na spletni strani NIJZ

    Prejšnji članekPRI KLIMAH ŠTEJE UČINKOVITOST, NE CENA
    Naslednji članekPRENAPETOSTNA ZAŠČITA. KAJ LAHKO STORIMO SAMI?