VRAČANJE POKOJNINE V PRIMERU DELA V TUJINI?

    480

    Mačehovska država  je poskrbela še za enega izmed velikih normativnih nesmislov, s katerim znova dokazuje, da si pridevnika "socialna" že dolgo ne zasluži več. Za kaj gre?

    Nedavno mi je pisala stranka, ki mi je povedala, da mora njena mama, ki je približno eno leto (s presledki) opravljala priložnostna dela v Avstriji, le zato, da bi poskrbela, da bo ob že tako skromni pokojnini zaslužila še kakšen evro za kolikor toliko dostojno življenje, prejela odločbo ZPIZ-a, v kateri je pisalo, da mora za obdobje, ko je delala v tujini vrniti vse zneske pokojnin, ki jih je prejela v tem obdobju. Ta znesek pa ni bil majhen, okrog 4000 evrov namreč.
    Gre za še eno izmed krivičnih določb naše pokojninske zakonodaje. Šesti odstavek 116. člena zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2) namreč določa, da se uživalcu starostne, predčasne, vdovske in družinske pokojnine, ki v tujini začne ponovno delati oziroma opravljati dejavnost in je na tej podlagi v tujini vključen v obvezno pokojninsko zavarovanje, pokojnina preneha izplačevati z dnem začetka opravljanja dela oziroma dejavnosti. Dejansko mora torej prejemnik pokojnine tako pokojnino vrniti državi, v primeru, če začne v tujini delati (denimo sklene delovno razmerje, odpre podjetje) in je na tej podlagi vključen v obvezno pokojninsko zavarovanje.

    PREVIDNO PRI ZAPOSLOVANJU V TUJINI

    Poleg tega, da gre v takem primeru za po mojem mnenju pravno hudo sporno določilo, ki posega v pridobljene pravice upokojencev (pravica do pokojnine bi namreč morala biti neodtujljiva pravica vsakogar, ki je po zakonu izpolnil pogoje za upokojevanje, ne glede na to, ali ob tem opravlja še kakšno drugo delo, dejavnost, odpre podjetje, ipd.), pa je povrhu še krivično in neuravnoteženo, še posebej do tistih upokojencev, ki so denimo v tujini delali le nekaj dni v mesecu, saj so pri tem dejansko zaslužili mnogo manj, kot znaša znesek pokojnine, ki bi ga sicer prejeli.

    Upajmo, da bo pristojne srečala pamet in bodo sporno in nepravično zakonsko ureditev na tem področju čim prej spremenili. Če sploh še imajo kaj vesti, seveda.  
    mag. BOŠTJAN J. TURK, direktor Inštituta za civilno in gospodarsko pravo

    Inštitut za civilno in gospodarsko pravo (ICGP) je zasebni zavod, ki se ukvarja s pravnimi raziskavami, svetovanjem in izobraževanjem. V svojih dejavnostih združujemo znanstveno-raziskovalno delo na področju analiziranja in spremljanja novosti, predvsem na področju civilnega in gospodarskega prava. Poleg tega organiziramo različne posvete, seminarje in simpozije, vse z namenom progresivnega razvoja pravnih znanosti. Ukvarjamo se tudi s pravnim svetovanjem za različne subjekte, med katere sodijo državni organi, znanstveno-raziskovalni zavodi, gospodarske družbe, pa tudi fizične osebe in drugi. Za naše naročnike izdelujemo pravna mnenja, analize, študije in druge ekspertize, ki odsevajo poglobljene študije različnih pravnih področij. Inštitut ICGP se ukvarja tudi z založništvom in prodajo različnih publikacij in priročnikov. Pred kratkim smo izdali izredno priljubljen komplet priročnikov "Pravo za državljana", ki je namenjen pravnemu izobraževanju laične javnosti.
    Več: Inštitut za civilno in gospodarsko pravo (ICGP)

    Prejšnji članekGRAJSKI VEČERI JAZZA, BLUESA IN SOULA
    Naslednji članekPUSTNI KROFI – UPORABITE USTREZNE SESTAVINE