TEST PROTIVIRUSNIH PROGRAMOV IN ZBIRK

    335

    Ponudba je bogata na obeh straneh: po spletu mrgoli najrazličnejših virusov in ostale zlonamerne kode, a veliko je tudi programov, ki jo skušajo odkriti, opozoriti uporabnike ali odstraniti. Potrošniške organizacije so letos preizkusile 20 programov oz. zbirk, za katere so odštele do 71,16 evra (preizkusili so tudi brezplačne programe in tistega, ki ga potrošnik dobi ob namestitvi operacijskega sistema Windows 10).

    Rezultati so precej mešani, saj je le polovici uspelo na testu zaščite dobiti dobro oceno.

    Protivirusna programska oprema bi skupaj s požarnim zidom morala preprečiti, da uporabnik v svoj računalnik prenese škodljivo programsko kodo, ki bi povzročila izgubo podatkov, odprla oddaljen dostop do njih ali pa celo poskrbela za nedelovanje računalnika. Marsikatera na videz uporabna datoteka namreč v sebi lahko skriva tros virusa in če tega ne zaznamo so posledice lahko zelo boleče.

    Kako in kaj smo preizkušali?

    »Na testu smo preverjali uporabnost, porabo sistemskih sredstev in zaščito pred zlonamerno kodo oziroma učinkovitost požarnega zidu,« je predstavil področja ocenjevanja Boštjan Okorn, vodja testiranja iz ZPS in dodal: "Seveda pa je pomembno, da tudi sami uporabniki poskrbijo za osnovno zaščito, ne odpirajo vseh priponk, ki jih dobijo po elektronski pošti, pomislijo, ali je USB-ključ, ki so ga dobili, zares varen, podatke je treba zaščititi z dovolj močnimi gesli.«

    Letošnji test je pokazal, da razvijalci protivirusnih programov uporabniške vmesnike vse bolj poenostavljajo (včasih tudi na račun slabšega obveščanja o odkritih virusih), na drugi strani pa smo ugotovili, da nekateri programi zasedajo vse več prostora tako na trdem disku kot v delovnem pomnilniku. To je slaba novica predvsem za lastnike starejših računalnikov z 2 GB (ali celo manj) pomnilnika.

    Protivirusni program ni nujno garancija za popolno zaščito

    Učinkovitost odkrivanja zlonamerne kode je odvisna tudi od tega, ali je računalnik priključen v omrežje oziroma od kod kopiramo podatke. Tako se lahko zgodi, da sicer med kopiranjem program odkrije virus, a ga ne odstrani tudi pri viru (denimo na ključku USB), zaradi česar se bo lahko nebodigatreba še naprej širil. Druga težava se poraja pri odkrivanju spletnih strani, namenjenih lovljenju gesel (ribarjenje oziroma phishing), saj so se protivirusni programi pri tem izkazali za precej črno-bele: redki so pri odkrivanju dobri, ostali pa se sploh niso izkazali, poudarjajo na ZPS.

    Na letošnjem testu so med dobrimi protivirusnimi programi le plačljivi, pri brezplačnih boste morali zato biti še nekoliko bolj previdni. Tudi med namestitvijo velja biti pozoren na obvestila o namestitvah dodatnih programov, a je ta problem manjši kot še pri lanskem testu.

    Nasvet ZPS

    1.        Kateri koli program ali zbirka je boljša, kot če je računalnik nezaščiten.
    2.        Osnovno zaščito omogoča tudi v Windows 10 vgrajen Defender s požarnim zidom. Na testu je celo uspel premagati nekaj kupljenih programov.
    3.        Ob nakupu protivirusnega programa preverite možnosti za uporabo na več računalnikih skozi daljše obdobje, kar je cenovno ugodneje kot kupovanje ločenih licenc. Cene, ki so predstavljene v članku v reviji ZPStest 4/ 2016 in na www.zps.si, veljajo za 3 licence za 1 leto.
    4.        Največ lahko za svojo zaščito storite potrošniki sami:
    ·        ne nalagajte datotek iz nepreverjenih virov,
    ·        ne odpirajte priponk k elektronski pošti od neznanega pošiljatelja,
    ·        posebej previdni bodite s priponkami s končnicami zip ali exe, tudi če jih prejmete od znanega pošiljatelja,
    ·        skrbno varujte gesla in jih vsaj občasno zamenjajte.

    Prejšnji članekDRUŠTVO MAVRICA IN PEGAZOV DOM
    Naslednji članekPEGAZOV DOM PRAZNOVAL 10 LETNICO