SVETOVNI DAN DUŠEVNEGA ZDRAVJA 2015

    508

    Vodilna misel letošnjega Svetovnega dneva duševnega zdravja, ki ga obeležujemo vsako leto oktobra, je usmerjena v človekovo dostojanstvo in duševno zdravje.

    Ljudje, ki imajo duševne težave, so še vedno pogosto diskriminirani, stigmatizirani, odrinjeni, spregledani in deležni različnih oblik psihičnega nasilja. Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) se pridružuje Svetovni zdravstveni organizaciji pri razširjanju stališča, da moramo tudi posameznikom z duševno motnjo zagotoviti spoštovanje, omogočiti enake pravice kot vsem drugim in zaščititi njihovo dostojanstvo. Nacionalni inštitut za javno zdravje bo letošnji Svetovni dan duševnega zdravja namenil mladini. V Ljubljani in Celju bodo pripravili izobraževalno-preventivna strokovna dogodka, na katerih bodo osvetlili problematiko mladih in motenj hranjenja. Pričakujejo več kot 150 učiteljev in šolskih svetovalnih delavcev, pridružili pa se jim bodo tudi zdravstveni in socialni delavci.

    Strokovno srečanje v Ljubljani bo v petek, 9. oktobra 2015, in v Celju, v torek, 13. oktobra 2015. Predavale bodo strokovnjakinje s področja duševnega zdravja Nuša Konec Juričič, prim. Alenka Hafner, mag. Mercedes Lovrečič in dr. Barbara Lovrečič, vse štiri predavateljice iz NIJZ, izr. prof. dr. Metka Kuhar s Fakultete za družbene vede in dr. Lucija Čevnik iz Mladinskega kulturnega centra Slovenj Gradec. »Srečanji nosita naslov Mladostnik in motnje hranjenja. Nastali sta kot odziv na prošnje in predloge učiteljev za osvetlitev tematike, s katero se v zadnjih letih pogosteje srečujejo pri učencih in dijakih. Pedagoškim delavcem želimo dati temeljne informacije in usmeritve s področja varovanja duševnega zdravja in motenj hranjenja. Te se lahko začnejo pojavljati že v osnovnošolskem obdobju, več jih je med dekleti kot med fanti. Na dogodkih bomo ob motnjah hranjenja osvetlili razvoj možganov pri mladostniku in značilnosti sodobne družbe v orientiranosti k telesni popolnosti. Možgani se pri mladostniku intenzivno razvijajo, kar se odraža v njegovem viharnem doživljanju, čustvovanju in dojemanju samega sebe. Ta možganski vihar lahko pri mladostniku še dodatno okrepijo zahteve sodobne zahodne družbe po popolnosti in sporočanje o telesnih idealih,« je povedala zdravnica Nuša Konec Juričič, vodja delovnega področja duševnega zdravja na NIJZ. Številne mladostnice in mladostniki se soočajo z negativno telesno samopodobo. V današnjem času je po besedah dr. Lucije Čevnik stremljenje po telesni popolnosti postalo vsesplošni družbeni apel. Medijsko vsiljeni lepotni ideali lahko zbujajo nemoč, frustracije in ustvarjajo notranje nezadovoljstvo z lastnim telesom in videzom. Odraščanje danes spremljajo številne stiske, ki včasih prerastejo tudi v duševne motnje. Prim. Alenka Hafner opozarja, da so med njimi tudi motnje hranjenja kot pogoste duševne motnje mladostniškega obdobja. V ozadju motenj hranjenja se običajno skrivajo težke duševne stiske, zavračanje samega sebe in slaba samopodoba. Motnje hranjenja so duševne motnje, ki se kažejo v spremenjenem odnosu do hrane. Najbolj znane oblike motenj hranjenja so anoreksija, bulimija in prisilno prenajedanje, v zadnjem času pa se pojavljajo še nekatere druge, kot sta bigoreksija (obsedenost s potrebo po mišičastem telesu) in ortoreksija (patološka obsedenost z biološko čisto in neoporečno hrano). Različne oblike motenj hranjenja pogosto prehajajo iz ene v drugo. Učitelji in šolski svetovalni delavci so velikokrat prve osebe, ki pri mladostniku motnje hranjenja zaznajo. Srečajo se z dilemo, kako ukrepati. Mladostnice in mladostniki, ki zbolijo za motnjami hranjenja, potrebujejo strokovno pomoč in zdravljenje. Strokovno podporo potrebujejo tudi svojci. Na NIJZ prepoznavajo otroke in mladostnike kot posebej ranljivo skupino z vidika varovanja in krepitve duševnega zdravja. Med varovalnimi dejavniki, ki lahko krepijo njihovo duševno zdravje, izpostavljajo podporno družinsko okolje in varno odraščanje ter pridobivanje socialnih in komunikacijskih veščin.

    Osvetliti in bolje razumeti motnje hranjenja je le ena od mnogoterih aktualnih nalog na področju varovanja duševnega zdravja. Letošnji Svetovni dan duševnega zdravja pa je sicer usmerjen k vsem ljudem, ki imajo duševne težave, ne glede na starost, spol ali vrsto težav. Vsi potrebujejo spoštovanje in enake možnosti. »Svetovna zdravstvena organizacija si prizadeva za politično in socialno vključevanje ljudi z duševnimi težavami ter tudi za usposabljanje zdravstvenih delavcev za uresničevanje in zaščito človekovih pravic ljudi z duševnimi težavami. Pomembno je, da vsem, ki so že zboleli, omogočimo čim hitrejše zdravljenje in človeka dostojno življenje. Pri tem se moramo usmeriti k vsem prebivalcem – od otrok in mladostnikov do starejših,« je povedala dr. Helena Jeriček Klanšček z NIJZ. Duševne motnje postajajo vse bolj pereč problem in vse več ljudi trpi za eno od oblik duševnih motenj. Najpogostejše duševne motnje tako pri nas kot v svetu so med odraslimi anksiozne motnje, depresija ter stresne in somatoformne motnje (slednje predstavljajo telesne težave, katerih izvor je v psihičnem počutju, a brez jasnih telesnih sprememb). Tudi z vidika varovanja duševnega zdravja je zato smiselno, da organizirano usmerimo napore v krepitev in ohranjanje duševnega zdravja, učinkovito spoprijemanje s stresom in preprečevanje bolezni.

    Prejšnji članekOSKRBOVANA NAJEMNA STANOVANJA NA ŠKOFLJICI
    Naslednji članekANIN KOTIČEK V PEGAZOVEM DOMU