S CEPLJENJEM NAD LETOŠNJO GRIPO

    860

    Ta teden se začenja cepljenje proti sezonski gripi. Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) cepljenje priporoča vsem prebivalcem, še zlasti pa ogroženim skupinam.

    To so starejši od 65 let, kronični bolniki in njihovi družinski člani, majhni otroci in njihovi družinski člani, nosečnice, posamezniki, ki čakajo na sprejeme na bolnišnično zdravljenje ter zdravstveni in drugi delavci, ki so pomembni za delovanje različnih dejavnosti. Za kronične bolnike, nosečnice in starejše od 65 let je cena cepljenja 7 evrov, za ostale prebivalce pa 12 evrov. Slovenija je glede precepljenosti proti gripi med zadnjimi državami Evropske unije. Posamezniki s cepljenjem zaščitijo sebe in druge posameznike v svoji okolici, kar je še poseben pomembno, če gre za bolj ogrožene skupine prebivalcev. Skupen cilj vseh pa bi moral biti dvig precepljenosti prebivalcev Slovenije, da bi se bolj približali državam z visokim deležem precepljenosti, kot so Nizozemska, Švedska, Velika Britanija, Italija, Španija in druge, kjer je delež precepljenosti med starejšimi od 65 let precej prek 50 odstotkov. S tem pa bi preprečili velik delež zbolevanja, zapletov in smrti zaradi gripe.

    Za gripo vsako leto zboli približno 10 odstotkov prebivalcev. Bolezen pri mladih bolnikih brez kroničnih bolezni večinoma poteka kot nekajdnevno vročinsko stanje z znaki obolenja dihal in bolečinami v mišicah in sklepih. Pri bolnikih s kroničnimi boleznimi, starejših osebah, majhnih otrocih in nosečnicah pa bolezen lahko poteka s težjo klinično sliko s pogostimi zapleti (kot so virusne in bakterijske pljučnice) in tudi z višjo smrtnostjo. 

    Preventiva je lahko zelo učinkovita

    Gripa je zelo nalezljiva bolezen in virus se z lahkoto širi med prebivalci. Za preprečevanje širjenja je priporočljivo upoštevati tri enostavna pravila: ostati doma, če zbolimo in bi lahko imeli gripo; temeljito in pogosto si umivamo roke in pri kihanju ali kašljanju si usta pokrijemo s papirnatim robčkom za enkratno uporabo ali kihamo/kašljamo v rokav. Najučinkovitejša zaščita pred gripo pa je vsakoletno cepljenje. Cepljenje proti gripi je koristno, saj ščiti tako pred boleznijo kot tudi pred morebitnimi zapleti, ki gripo spremljajo. Pri najbolj ogroženih skupinah cepljenje zmanjšuje tveganje za smrt zaradi bolezni same ali njenih zapletov. Zato je cepljenje proti gripi še zlasti priporočljivo za kronične bolnike, starejše osebe, majhne otroke (od šest mesecev do drugega leta starosti) in nosečnice ter za osebe, ki so pri svojem delu izpostavljene nevarnosti okužbe ali pri delu lahko prenesejo okužbo na druge osebe (zdravstvene delavce in sodelavce ter delavce v drugih nujnih službah).

    Virusi gripe se stalno spreminjajo, zato se spreminja tudi cepivo, ki je vsako leto pripravljeno tako, da ščiti proti virusom, ki bodo predvidoma krožili v prihajajoči sezoni. Zaščita se vzpostavi približno dva tedna po cepljenju in traja več mesecev, postopoma upada in je po enem letu lahko že prenizka. Cepiti se je potrebno vsako leto z enim odmerkom cepiva, za otroke mlajše od devet let, ki se prvič cepijo proti gripi, sta potrebna dva odmerka. Uspešnost cepiva je odvisna predvsem od starosti in imunske sposobnosti prejemnika cepiva ter od podobnosti virusov, ki krožijo, s tistimi, ki jih pokrije cepivo. Podatki vsakoletih študij kažejo, da cepivo prepreči gripo pri 50–90 odstotkih zdravih odraslih, mlajših od 65 let, in prepreči hospitalizacijo zaradi pljučnice in gripe pri 30–70 odstotkih cepljenih starejših osebah in kroničnih bolnikih. Cepiti se ne smejo osebe, ki so kdaj imele resno alergično reakcijo na cepivo proti gripi ali katerokoli snov, ki je lahko prisotna v cepivu v sledovih, npr. jajčne beljakovine in osebe, ki prebolevajo akutno bolezen z visoko telesno temperaturo (nad 38 °C). Prijave neželenih učinkov po cepljenju proti gripi v Sloveniji so redke, če upoštevamo število razdeljenih odmerkov cepiva. Večinoma je šlo za lokalne reakcije na mestu cepljenja (rdečina, bolečina, oteklina), povišano telesno temperaturo, slabost, utrujenost in glavobol. Neželeni učinki so bili blagi in so minili brez posledic.

    Precepljenost proti gripi v Sloveniji je prenizka

    V Sloveniji je precepljenost proti gripi zelo nizka in je med najnižjimi v EU. Prejšnjo sezono je bilo pri nas cepljenih rekordno malo ljudi – le dobrih 68.000 oseb, kar je precej manj kot pred približno 10-imi leti, ko se je proti sezonski gripi cepilo skoraj 200.000 prebivalcev. Zaskrbljujoč je trend precepljenosti, saj se število cepljenih vsako leto zniža. Prav tako se zadnja leta znižuje delež cepljenih v najbolj ogroženi skupini prebivalcev, to je med starejšimi od 65 let, ki je lani znašal le še dobrih 10 odstotkov, kar je daleč od cilja Svetovne zdravstvene organizacije, da bi bil delež cepljenih proti gripi v skupini nad 65 let kar 75 odstotkov. S povečanjem precepljenosti pri teh skupinah bi lahko preprečili težje poteke bolezni in številne zaplete, pa tudi marsikatero smrt. Zato bi bilo v Sloveniji treba dodatno spodbuditi cepljenje proti gripi, predvsem rizičnih skupin in zdravstvenih delavcev.

    Kje se bo mogoče cepiti?

    Cepljenje se bo izvajalo pri izbranih zdravnikih in v ambulantah na območnih enotah NIJZ po celi Sloveniji. Priporočamo, da se prebivalci na cepljenje naročijo. KLIKITE TUKAJ za tabelo s kontaktnimi podatki in datumi začetka cepljenja v ambulantah NIJZ.

    Prejšnji članekPESTER UVOD V JESEN V PEGAZOVEM DOMU
    Naslednji članekAKCIJA SIMBIOZA GIBA: ŽIVLJENJE JE GIBANJE