Slovenija tik pred zdajci spremenila stališče in podprla dražjo rešitev za potrošnike
Odločitev o tem, da po 15. juniju 2017 evropski potrošniki ne bomo več dodatno plačevali za storitve mobilne telefonije med gostovanjem v drugi državi EU, je sicer že dokončna, a zdaj se v Bruslju dogovarjajo o podrobnostih. Razplet bo najbolj krojila odločitev o medoperaterski oziroma veleprodajni ceni storitev (predvsem prenosa podatkov), o kateri so ta teden odločali namestniki stalnih predstavnikov vseh članic Sveta Evropske unije. Žal so sprejeli za potrošnike manj ugoden predlog, za katerega se je na koncu opredelila tudi slovenska delegacija, čeprav naj bi bila po naših informacijah sprva naklonjena ugodnejšemu predlogu Evropske komisije.
Svet Evropske unije je bil pred glasovanjem razdeljen v dva tabora, pri čemer so višjo veleprodajno ceno od tiste, ki jo je predlagala Evropska komisija (8,5 € za vsak GB poslanih podatkov), zagovarjali predvsem predstavniki južnih držav, skupaj z Nemčijo. Na koncu sta se v ta tabor preselila še glasova Velike Britanije in Slovenije, tako da so z večino sprejeli predlog slovaškega predsedstva, po katerem se bo veleprodajna cena z 10 € / GB v letu 2017 postopoma zniževala do 5 € / GB v letu 2021.
Višina veleprodajne cene je za potrošnike sicer manj zanimiva postavka, a lahko zelo vpliva na obnašanje operaterjev po vzpostavitvi gostovanja brez dodatnega plačila. Če bo namreč moral domači operater tujemu plačevati višjo veleprodajno ceno, si bo zelo prizadeval za omejevanje količine prenesenih podatkov med potrošnikovim gostovanjem v drugi državi EU. Hkrati bi se pojavila resna težnja za dvig cen na domačem trgu.
Trenutno se kopja med Evropsko komisijo in operaterji lomijo ravno pri morebitnih omejitvah uporabe mobilnih storitev v tujini. Če bo veleprodajna cena nižja, bodo tudi operaterji izpostavljeni nižji ravni tveganja, da bi jim potrošniki povzročali prevelike stroške, in bodo zato lažje sprostili celotne količine zakupljenih storitev tudi za uporabo v EU. Za povrh bi sčasoma lahko trg telekomunikacijskih storitev popolnoma odprli, kar pomeni, da bi se potrošniki lahko odločali za uporabo storitev katerega koli operaterja znotraj EU.
Druga težava z visokimi veleprodajnimi cenami je povezana z majhnimi alternativnimi operaterji, ki običajno nimajo svojega omrežja, zato jim gostovanje vedno prinaša zgolj stroške, ki jih ne morejo pokriti s tujimi uporabniki v domačem omrežju. Zelo resna je bojazen, da pri previsoki veleprodajni ceni manjši operaterji ne bodo več zmogli ponujati gostovanja v tujini, kar bi zelo verjetno povzročilo, da bi se morali umakniti. Potrošniki bi zato izgubili zdravo konkurenco na domačem trgu.
Potrošniške organizacije si želimo, da bi bila medoperaterska cena čim nižja, saj bi se s tem izognilil nepotrebnemu omejevanju uporabe mobilnih storitev na potovanjih v Evropski uniji. Zato nam je bistveno bližji predlog poročevalca za Evropski parlament, Finca Miapetra Kumpula-Natrija, ki je v svojem poročilu zapisal, naj parlament sprejme ceno 5 € / GB v letu 2017, do leta 2012 pa bi se medoperaterski strošek znižal na 1 € / GB.
Če bo Evropski svet sprejel argumente Sveta Evropske unije, se bodo usklajevanja o medoperaterski ceni z Evropskim parlamentom začela še pred koncem tega leta. Zato je pomembno, da odločevalci dovolj zgodaj dojamejo pomembnost izbrane odločitve ne samo za operaterje, pač pa predvsem za potrošnike.
Enotni evropski trg tudi doma
Pri Zvezi potrošnikov Slovenije si preko Evropske potrošniške organizacije BEUC prizadevamo, da bi v okvir enotnega evropskega telekomunikacijskega trga dodali tudi regulacijo klicev iz posamezne države v drugo državo članico. Cene klicev iz Slovenije v EU so namreč nadvse različne in lahko dosežejo skoraj 45 centov na minuto. Anomalija je vidna že zdaj, ko za klice znotraj EU (a ne iz domačega omrežja) plačujemo zgolj dodatek v višini približno 6 centov. Lahko bi se celo zgodilo, da omenjene cene v prihodnosti zrastejo, če jih ne bi zajeli v regulacijo, saj je očitno, da konkurenca na tem področju ne deluje, kot bi morala. Zadnji dokaz je začetek zaračunavanja pošiljanja kratkih sporočil na številko uporabnika tujega ponudnika, ki se je kar naenkrat pojavilo pri večini mobilnih operaterjev.