PRIPRAVE NA DRUGI VAL V DOMOVIH ZA STAREJŠE

327

Kaj moramo narediti, da se v prihodnji epidemiji ne bo ponovila težka situacija v domovih starejših? Domovi starejših v Sloveniji so se dobro odrezali v času epidemije, na katero nihče ni bil  pripravljen in je za vse predstavljala svojevrsten izziv. Brez ustrezne zaščitne opreme, brez zadostnega števila kadrov, brez dovolj znanj o spopadanju z epidemijo in največkrat s številnimi zapoznelimi navodili so zaposleni v njih opravili izjemno delo. Vsem velika zahvala.

Povzememo odprto pismo Biserke Marolt Meden, predsednice Srebrne niti

A ob težavah, ki so se pojavljale, je jasno, da  je bila deljena skrb za domove starejših med Ministrstvom za zdravje in Ministrstvom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti slaba in je povzročala neučinkovitost sistema kot celote.

Slaba povezanost ni nič novega. Nezadostna skrb in slabo sodelovanje med obema resorjema  se kaže že v zadnjih dvajsetih letih. To je bil čas, ko je bila sociala podvržena trgu in zasebnim interesom in je država opustila naloge, ki jih ji nalaga ustava, zdravstvo pa ni dovolj pokrivalo potreb zdravstvene oskrbe stanovalcev. Zato v času epidemije ni bila zagotovljena kakovostna in varna oskrba starejših v domovih.

KADROVSKA PODHRANJENOST

Kadrovska podhranjenost – neustrezni normativi na področju zdravstvene in socialne oskrbe – je med epidemijo zaposlene v domovih pripeljala do roba zmogljivosti in ogrožena so bila življenja stanovalcev. Prav v domovih je bila umrljivost najvišja, da zmanjšanja vseh drugih storitev za stanovalce ne omenjamo; teh tudi ne bo mogoče nadoknaditi.

In čeprav je bilo med epidemijo še manj osebja, pristojni ministri niso z odloki napotili v domove starejših dodatnih kadrov, čeprav jih je bilo zaradi ustavitve zdravstvenega in izobraževalnega sistema zares veliko na čakanju doma. Pristojni ministrstvi za domove nista zagotovili zadostne in ustrezne zaščitne opreme. Verjetno so bile narejene strokovne napake v zvezi s testiranji in izolacijami tako zaposlenih kot stanovalcev domov.

Čeprav Ministrstvo za zdravje zagotavlja, da so bili vsi, ki so potrebovali bolnišnično oskrbo, hospitalizirani, obstajajo informacije o triažiranju oskrbovancev domov, ko je »konzilij na podlagi kartotek« vnaprej odločil, kdo ne bo deležen  zdravljenja v bolnišnici (tako so bolni ostajali v domovih) in kdo bo ostal v paliativni oskrbi brez soglasja posameznika oziroma njegovih bližnjih. Nenadno poslabšanje bolezni zahteva takojšnjo hospitalizacijo. Tega zdravniki v DSO praviloma niso odredili, saj so imeli drugačna navodila in so bili zdravniki prisotni le po nekaj ur na dan.

Skupnost socialnih zavodov Slovenije ugotavlja, da ne more v vseh domovih zagotoviti izolacije in drugih razmer, ki jih zahteva Zakon o nalezljivih boleznih, zato zahtevajo, da se vse bolne s potrjenim korona virusom popolnoma osami – izolira v posebej za to določenih ustanovah. Srebrna nit se tem zahtevam v celoti pridružuje.

MED 96 UMRLIMI V SLOVENIJI JE KAR 70 STANOVALCEV DOMOV ZA STAREJŠE

Od 96 umrlih zaradi COVID – 19 je kar 70 stanovalcev domov starejših. Podatka, koliko jih je umrlo v bolnišnicah in koliko v domovih starejših, nam ni uspelo pridobiti, a verjetno jih je v bolnišnicah umrlo manj kot 10.

Še danes se v DSO v Ljutomeru, Šmarju pri Jelšah in tudi drugod srečujejo z zelo hudimi kadrovskimi težavami. Študenti zdravstvene nege in medicine rešujejo kritično situacijo zaradi pomanjkanja osebja, kar je ob prostih kadrovskih virih v času, ko mnogi zavodi niso delali, nesprejemljivo, neetično in zakonsko sporno.

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) in Združeni narodi (UN) te dni opozarjajo na preprečevanje diskriminacije pri zdravstveni obravnavi starejših v času COVID-19. Tudi predsednik Komisije RS za medicinsko etiko dr. Božidar Voljč je na novinarski konferenci 29. 4. 2020 dejal, da so stanovalci v domovih starejših pri nas diskriminirani, ker nimajo zagotovljenega osebnega družinskega zdravnika glede na potrebe, ker Slovenija nima geriatrije in geriatričnih bolnišnic, pa tudi paliativna oskrba ni v zadostni meri zagotovljena vsem, ki jo v domovih starejših in drugod potrebujejo.

KRŠITVE ČLOVEKOVIH PRAVIC

Ugotavljamo, da je v času epidemije prihajalo do kršitve človekovih pravic (pravice do ustrezne zdravstvene oskrbe itd.) najbolj ranljivih in do diskriminacije starejših, kar je nedopustno in ni v skladu z vladavino prava  (notranjega – ustava in mednarodnega prava), niti z zavezanostjo Slovenije za spoštovanje nedeljivih univerzalnih človekovih pravic vseh ljudi. V diskriminatorni in povsem neprimerni obravnavi ljudi v domovih za starejše prepoznavamo znake, ki lahko vodijo do hudodelstev zoper človečnost v ne vojnem času. Nujno je treba preprečiti nadaljevanje take prakse.

Zato pozivamo odgovorne (še posebej obe resorni ministrstvi), da nemudoma pričnejo s konkretnimi aktivnostmi za izboljšanje stanja v domovih starejših: potrditev kadrovskih normativov tako za zdravstveno nego kot za oskrbo, financiranje več zdravstvenih storitev, ustrezno plačilo zaposlenih; ustanovitev samostojnega ministrstva za starejše; zagotovitev novih kapacitet v negovalnih bolnišnicah in sodobnih oblikah domov za starejše; takojšne sprejetje zakona o dolgotrajni oskrbi; redni in izredni sistemski strokovni nadzori; nadzor nad cenami in zmanjševanje in odprava starizma ter nasilja nad starejšimi na vseh ravneh.

več: www.srebrna-nit.si