POMEMBNA DEJSTVA O SLADKORNI BOLEZNI

    652

    »Lahko na kratko ponovite nekaj najpomembnejših zadev o sladkorni bolezni? Z nas, starejše?«

    1. Sladkorna bolezen tipa 2 nastane zato, ker trebušna slinavka izdela premalo inzulina za potrebe vašega telesa. Z zdravim načinom življenja ta količina zadošča dlje časa, pojav sladkorne bolezni lahko uspešno odložite v poznejše življenjsko obdobje. Vsekakor pa za pojav sladkorne bolezni niste krivi sami, gre za obolenje vaše trebušne slinavke.

    2. Sladkorno bolezen je dobro odkriti čim prej, ko se pojavi, da lahko takoj začnemo z zdravljenjem. Z zdravljenjem krvnega sladkorja, krvnega tlaka in motene presnove maščob lahko zelo uspešno preprečujemo zaplete sladkorne bolezni. Zato se udeležite preventivnega pregleda pri svojem splošnem/družinskem zdravniku, ko ste nanj povabljeni.

    3.  Jejte zdravo hrano. Če kadite, prenehajte. Če ne kadite, ne začnite.

    4. Zaplete sladkorne bolezni, torej poškodbe na telesu, ki jih povzroči visok krvni sladkor, lahko odkrijemo tako zgodaj, da uspešno upočasnimo njihovo napredovanje. Zato je potrebno enkrat letno opraviti pregled očesnega ozadja, pregled stopal za oceno primernosti prekrvitve in živčevja, ter pregled krvi in urina za oceno delovanja ledvic.

    5. Če merite krvni sladkor s priročnim merilnikom, skupaj z zdravnikom oziroma medicinsko sestro naredite načrt, kdaj si boste merili krvni sladkor (pred obroki, uro in pol do dve po obrokih, ob desetih zvečer, v primeru večjega napora in podobno), kako pogosto (npr. vsak dan, enkrat tedensko, tri dni pred pregledom in podobno), zakaj (na katera vprašanja vam bodo dale odgovor meritve in kako lahko sami ukrepate) ter predvsem, kakšne so zaželene vrednosti meritev.

    6. Veliko sporočilnost glede prehrane imajo meritve, ki jih izvajate v paru – torej eno meritev tik pred obrokom in drugo uro in pol do dve po obroku; porast krvnega sladkorja je odvisen od sestave in količine posameznih hranil v obroku. Tako lahko izveste, »kaj naj jem, da bo moj sladkor nižji«.

    7. 98% odločitev v zvezi s sladkorno boleznijo bolnik izvede sam. Vsi skupaj si zato želimo, da bi ustvarjali takšno okolje v zdravstvu, kjer bi se lahko bolnik na podlagi verodostojnih in njemu razumljivih informacij odločal v zvezi s tistimi stvarmi, ki so zanj pomembne.

    8.  V starejšem življenjskem obdobju se lastnosti telesa in presnova nekoliko spremenijo, pogosto so prisotne tudi druge bolezni, npr. ledvic in jeter. Vsa ta dejstva vplivajo na izbiro zdravljenja in določanje ciljev zdravljenja glede krvnega sladkorja, krvnega tlaka in presnove maščob. »Rezerva« delovanja posameznih organov je pogosto majhna, zaradi presnovnih sprememb je občutljivost za prenizke vrednosti krvnega sladkorja večja. Zdravljenje na novo obolelih zato poteka prilagojeno posameznim dejavnikom. Še posebej skrbno prilagajmo zdravljenje tistim starejšim bolnikom, ki imajo dolgoletno sladkorno bolezen.

    9. Pri starejših, ki imajo funkcionalne ali kognitivne omejitve, so  temu prilagojeni pristop in cilji zdravljenja. Pogosto skrb zanje prevzamejo svojci in bližnji, ki jih je potrebno vključiti v celotno oskrbo sladkorne bolezni. V ospredje prihajajo okoliščine, ki določajo, ali je določen režim zdravljenja še izvedljiv in varen ali ne. V tem primeru je še posebej pomembno, da zdravljenje in oskrba sladkorne bolezni ter drugih bolezni in stanj stopi v ozadje, zdravniki in medicinske sestre pa skupaj z bolnikom in svojci oziroma bližnjimi ukrepajo v zvezi s tistimi dejavniki, ki so pomembni za kakovostno življenje bolnika.

    10. Akcija »Umirimo sladkor«, ki sta jo skupaj pripravila ZDUS in koordinativna skupina Nacionalnega programa za obvladovanje sladkorne bolezni ( http://sladkorna.ezdrav.si/ ) je odličen primer povezovanja in združevanja ter vzajemnega bogatenja. Naj bo to prvi korak na dolgi poti skupnega delovanja, še dodatno utrjenega s povezovanjem ZDUS in Zveze društev diabetikov Slovenije, ki je eden od najaktivnejši partnerjev Nacionalnega programa. Poznate društvo diabetikov v vašem kraju?
     
    Prispevek je pripravila: dr. Jelka Zaletel, dr. med.

    Prejšnji članekALI VESTE, KAKŠEN JE VAŠ KRVNI TLAK?
    Naslednji članekPRI KLIMAH ŠTEJE UČINKOVITOST, NE CENA