Na to in druga vprašanja s pokojninskega področja preberite revijo VZAJEMNOST
Vprašanje:
Bralec REVIJE VZAJEMNOST-i A. K. z Gorenjske je že več let brezposeln in vseskozi prijavljen pri zavodu za zaposlovanje. Kadar ne prejema nadomestila za brezposelnost ali je na javnih delih, si sam plačuje prispevke za pokojninsko zavarovanje. Leta 2012 je bil od marca do konca decembra na javnih delih, pred tem pa si je plačeval pokojninsko zavarovanje. Zanima ga, kakšen prispevek za to zavarovanje bo moral plačevati po prenehanju uživanja nadomestila, ki ga je pridobil po devetih mesecih javnih del.
Odgovor:
Osnova za plačilo prispevkov za zavarovance, ki se prostovoljno vključijo v obvezno zavarovanje, je določena v znesku, ki je najmanj enak 60 odstotkom zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v RS, preračunane na mesec. Zakon za prejemnike poklicnih pokojnin določa nižjo osnovo in v prehodnem obdobju tudi za posamezne kategorije zavarovancev ter določa osnovo za prenosnike kmetijskega gospodarstva in za kmete, ki ne izpolnjujejo dohodkovnega cenzusa.
Pred veljavnostjo novele zakona ZPIZ-2A, objavljeno 6. 5. 2013 v Uradnem listu RS, je bila od 1. 1. 2013 dalje določena osnova za prostovoljno zavarovanje za zavarovance, razen za prej navedene izjeme, v znesku 60 odstotkov zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v RS. Določba novele zakona, ki zadeva nižje plačilo prispevkov za brezposelne, prijavljene pri zavodu za zaposlovanje, se uporablja od 1. 1. 2013. Po tej določbi je od 1. 1. 2013 dalje za brezposelne osebe, ki so bile do 31. 12. 2012 prostovoljno vključene v obvezno zavarovanje in vpisane v katero od evidenc pri zavodu za zaposlovanje, pa je osnova za plačilo prispevkov v letu 2013 16 odstotkov znane povprečne letne plače zaposlenih v RS, preračunane na mesec; prihodnje leto bo to 18 odstotkov, od leta 2015 do leta 2020 pa se bo znesek vsako leto povečeval za sedem odstotnih točk, dokler ne bo dosegel 60 odstotkov zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v RS, preračunane na mesec.
Ker bralec 31. 12. 2012 ni bil prostovoljno vključen v obvezno zavarovanje kot brezposelna oseba, vpisana v katero od evidenc pri zavodu za zaposlovanje, temveč je bil na javnih delih, zanj ne velja navedena določba novele zakona za prostovoljno vključitev v obvezno zavarovanje po nižji osnovi za plačilo prispevkov. Po prenehanju pravice do nadomestila za brezposelnost bo moral, če se bo želel prostovoljno vključiti v obvezno zavarovanje, plačati prispevek od osnove, ki je najmanj 60 odstotkov zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v RS, preračunane na mesec.
V REVIJI VZAJEMNOST naročnikom odgovarja na njihova vprašanja v zvezi s pokojninami ga. Milena Paulini, dipl. univ. pravnica iz ZPIZ.
Revija Vzajemnost
Revija je zanesljiva spremljevalka starejših ljudi, saj verodostojno piše o pokojninskih temah in raznovrstnih socialnih prejemkih. Svojim naročnikom brezplačno, pisno in po telefonu odgovarja na pokojninska in premoženjsko-pravna vprašanja ter vprašanja s področja delovnega prava, socialne varnosti, zdravstvenega varstva, skrbi za starejše in osebne stike.
V Vzajemnosti so koristni članki o zdravju, prehrani in gibanju, čemur moramo v zrelih letih posvetiti še posebno pozornost. Prav tako pa tudi druženju in sprostitvi, zato vsak mesec objavlja kakšen prijeten ter cenovno ugoden izlet ali letovanje po meri starejših. Ne manjka niti branja za razvedrilo križank, vzorcev ročnih del in nagradnih iger.
Za druženje svojih bralcev skrbi tudi z brezplačnimi malimi oglasi, prek katerih si naročniki iščejo partnerje in prijatelje.
Naročniki so pa tudi člani kluba Vzajemnost in s klubsko kartico lahko v več kot 130 trgovinah, podjetjih ter zdraviliščih uveljavljajo različne popuste. Imajo pa še tudi številne druge ugodnosti.
Revija ni v prosti prodaji.
Polletna naročnina je 11,40 EUR.
Več o reviji na TUKAJ.
