V letošnji objavi Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) prikazuje novejše podatke o zdravstvenem stanju prebivalstva v slovenskih občinah in primerjavo med njimi. Kazalniki o zdravju v slovenskih občinah so objavljeni na spletnem naslovu obcine.nijz.si v zavihku 2017.
Na nivoju celotne Slovenije novi podatki kažejo, da smo se v primerjavi z objavo 2016 nekoliko postarali, bolj izobrazili in več delali. Zmanjšala se je celotna umrljivost in tudi umrljivost po najpogostejših vzrokih, zaradi česar smo dosegli daljše pričakovano trajanje življenja. Zmanjšal se je delež prekomerno prehranjenih otrok, stopnje sprejetih v bolnišnico s poškodbami v transportnih nezgodah in z zlomi kolka ter novih primerov raka. Nekaj manj oseb je prejemalo zdravila za zdravljenje duševnih težav in za zniževanje krvnega tlaka, nekaj več oseb pa zdravila za zdravljenje sladkorne bolezni in proti strjevanju krvi. Poslabšal se je kazalnik bolniške odsotnosti, saj so bili zaposleni prebivalci Slovenije bolniško odsotni povprečno 0,8 dni več v prejšnjem obdobju.
Med občinami so bili razponi po posameznih kazalnikih veliki, prav vsak kazalnik je v nekaterih občinah porastel, drugje upadel, prav tako so se nekateri kazalniki na nivoju občin poslabšali, drugi izboljšali.
Starostno standardizirana skupna umrljivost se je po občinah gibala od 6 do 20 na 1000 prebivalcev, v program Zora se je odzvalo od 45 do 82 % žensk, v Program Svit se je odzvalo od 41 do 73 % moških in žensk ciljne populacije. Novi primeri raka so se po občinah pojavljali v razponu od 1,7 do 8,3 na 1000 prebivalcev.
Letošnji osrednji temi alkohol in tobak kot dejavnika tveganja za zdravje
Osrednja tema kratkih publikacij v letošnji objavi je namenjena alkoholu in tobaku kot pogostima dejavnikoma tveganja za zdravje. Pravkar sprejet Zakon o omejevanju uporabe tobačnih in povezanih izdelkov predstavlja enega najbolj naprednih zakonov na tem področju v Evropi in svetu. Cilj zakona je v čim večji meri preprečiti začetek in nadaljevanje kajenja med otroci, najstniki in mladimi ter spodbuditi opuščanje kajenja med kadilci, saj je kajenje dejavnik tveganja, ki z zmanjšanjem razširjenosti najbolj vpliva na izboljšanje zdravja in zmanjšanje prezgodnjega umiranja.
V letu 2015 je prebivalec Slovenije, starejši od 15 let, v povprečju spil 114 l piva, 44 l vina in 2 l žganih pijač, kar kaže na to, da raba alkohola v Sloveniji še vedno predstavlja resen problem. Zato je druga izpostavljena tema alkohol in duševno zdravje, saj je dostopnost alkohola tradicionalno visoka, različne težave z zdravjem, ki jih povzroča, pa so pogoste in prizadenejo vse generacije. V Sloveniji še nismo uvedli vseh dokazano učinkovitih ukrepov alkoholne politike, čeprav jih slovenska javnost močno podpira. Za učinkovito izvajanje ukrepov tako na področju tobaka kot tudi alkohola, je ključnega pomena prav vključevanje vseh deležnikov na lokalnem nivoju.
Zdravje v občini – izkaznica zdravja za vsako slovensko občino
Podatki o razširjenosti dejavnikov tveganja za zdravje in preventivi, o zdravstvenem stanju in umrljivosti predstavljajo izkaznico zdravja za vsako slovensko občino in temeljijo na podatkih, ki so na voljo v zbirkah NIJZ, Fakultete za šport Univerze v Ljubljani, Onkološkega inštituta, Javne agencija za varnost v cestnem prometu, Inštituta RS za socialno varstvo, Ministrstva za finance RS in Statističnega urad RS.
Podatke najdete na spletnem portalu obcine.nijz.si
V letu 2017 dodana dva nova kazalnika in odvzeti trije iz preteklega leta
V prikazih podatkov sta dodana dva nova kazalnika, ki prikazujeta podatke o obolevnosti prebivalstva zaradi klopnega meningoencefalitisa in podatke o sosedski povezanosti občanov. Slednja je ena od socialnih mrež, ki pomembno prispevajo k boljšemu duševnemu zdravju.
Trije kazalniki (delež kadilcev, visokotvegano opijanje in samoocena zdravja) v objavi 2017 niso prikazani, saj izhajajo iz anketnih raziskav, ki se izvajajo v večletnih ciklih in bodo ponovno objavljeni po izvedbi novega kroga raziskav.
Pozorno pri interpretaciji podatkov o spremembah kazalnikov
Spremembe med obdobji je potrebno interpretirati z upoštevanjem, da v občinah z majhnim številom prebivalcev tisti kazalniki, ki kažejo manj pogoste dogodke, kot so obolevanje in smrti zaradi posameznih vzrokov, močno zanihajo že pri nekaj primerih več ali manj. Glede na veliko število občin z majhnim številom prebivalcev so taka nihanja pogosta, čeprav smo iz tega razloga število let, ki so vključena v izračun povprečij pri nekaterih kazalnikih, povečali iz 3 na 5 let. Kazalnik o obolevanju zaradi klopnega meningoencefalitisa je zaradi majhnega števila primerov prikazan celo na povprečju 9 let. Podatki za vsako posamezno občino in izračunane absolutne in relativne razlike med lansko in letošnjo objavo so dostopne v tabeli na spletni strani.
Vabljeni k ogledu posodobljenih vsebin na spletnem portalu obcine.nijz.si .
S podatki o zdravstvenem stanju po občinah do boljšega zdravja prebivalcev Slovenije
Z omogočanjem boljše dostopnosti in dosegljivosti zdravstvenih podatkov na nivoju lokalne skupnosti želi NIJZ spodbujati krepitev zdravja in preprečevanje bolezni v okoljih, kjer ljudje živijo in delajo. Lanskoletna prva objava je bila deležna velike pozornosti medijev, županov in lokalnih odločevalcev. Na nivoju občin je spodbudila razpravo, pripravo akcijskih načrtov in izvedbo aktivnosti za izboljšanje zdravja, pri katerih so se povezali deležniki v lokalnih skupnostih. Območne enote NIJZ so nudile podporo pri interpretaciji podatkov in iskanju učinkovitih ukrepov. Letošnja publikacija ima namen motivirati, da se s podobnimi aktivnostmi prične v okoljih, kjer te potrebe še niso prepoznali in aktivnostim v okoljih, kjer že potekajo, da dodaten zagon.