Da bo naše prehranjevanje čim bolj zdravo in uravnoteženo, moramo na jedilnik vključevati živila z ustreznim prehranskim profilom. To najlažje dosežemo tako, da uživamo nepredelana, sveža in lokalna živila. To vedno ni mogoče, saj nas sodobni način življenja prisili, da (občasno) posegamo tudi po predelani hrani.
Problem predelanih živilskih izdelkov je v tem, da (pre)pogosto vsebujejo veliko maščob, nasičenih maščob, sladkorja in soli. Kako torej lahko ugotovimo ali je neko predelano, predpakirano živilo primerno za vsakodnevno uživanje ali pa ga moramo v prehrano vključevati le poredko?
Za lažje razumevanje hranilne tabele so lahko v pomoč orodja, kot je prehranski semafor oziroma mobilna aplikacija Veš, kaj ješ. Aplikacija nam na preprost način s pomočjo barv semaforja pove, ali je določenega hranila v izdelku malo, srednje ali veliko.
Pašteta, ki nagovarja otroke
Pašteta Kekec z imenom, predstavitvijo in sliko na embalaži nagovarja otroke. Vendar skladno s prehranskimi smernicami za oblikovanje pravil ravnanja za zaščito otrok pred neprimernimi komercialnimi sporočili (Ministrstvo za zdravje, 2016), se otrok naj ne bi spodbujalo k uživanju mesnih izdelkov, ki vsebujejo več kot 20 gramov maščob in 1,7 grama soli na 100 gramov izdelka.
Čeprav tovrstne prehranske smernice veljajo zgolj za oglaševanje živil na televiziji, vseeno menimo, če določeno živilo zaradi neustreznega prehranskega profila ni primerno za spodbujanje v oglasih, potem tudi s predstavitvijo na embalaži ne bi smelo nagovarjati otrok.
Zato na ZPS menimo, da pašteta Kekec, ki vsebuje kar 28 gramov maščobe na 100 gramov izdelka, ni primerna za otroke. Petletni deček z enim kosom belega kruha namazanega s Kekec pašteto zaužije 21 % zgornje meje priporočenega dnevnega vnosa za nasičene maščobne kisline. Hkrati s tem obrokom že preseže svoje fiziološke dnevne potrebe po soli za 22 %.
Več na https://bit.ly/3kqM5UL
