Določena živila, ki jih uživamo surova – vključno s tatarskim biftekom, karpačem, bakalarjem, delikatesnimi solatami in siri iz surovega mleka predstavljajo večje tveganje za okužbo z listerijo. Ta bakterija se razvija in raste tudi pri temperaturah v hladilniku in v primeru okužbe lahko povzroči bolezen, ki je za večino zdravih ljudi neprijetna, vendar ne resna, za občutljive skupine pa je lahko zelo nevarna.
Uživanje izdelkov, ki lahko vsebujejo listerijo, odsvetujemo nosečnicam, otrokom in drugim ranljivim skupinam (starostniki, kronični bolniki in imunsko oslabljene osebe). Pri zdravih odraslih listerija povzroči gripi podobno obolenje, ki ga prebolimo v nekaj dneh, medtem ko je pri ranljivih skupinah okužba lahko dolgotrajna, huda in lahko ogroža življenje. Da opozorilo ni odveč, dokazuje tudi nedavni ZPS test tatarskih biftekov, na katerem so listerijo odkrili v petih od desetih testiranih izdelkov. Resda je bila v trenutku vzorčenja vsebnost te bakterije pod zakonsko določeno mejo, vendar že sama prisotnost listerije v kombinaciji z neprimernim ravnanjem z živilom lahko poveča tveganje za razvoj bolezni predvsem pri občutljivih skupinah. Ob tem je treba poudariti, da so bili od desetih le trije vzorci popolnoma mikrobiološko neoporečni, saj so pri dveh vzorcih odkrili povišano vsebnost bakterije E. coli.
Preventivni ukrepi
- Redno čistite svoj hladilnik. Tako listerija ne bo imela prostora za rast in možnosti, da se razširi na druga živila.
- Hitro porabite gotove jedi, pripravljene za takojšnje uživanje brez predhodne toplotne obdelave. Po nakupu poskrbite za hladno verigo do domačega hladilnika.
- Preverite temperaturo v hladilniku. Nižje temperature upočasnijo rast listerije. V hladilniku bi morala biti temperatura 4 °C ali manj, v zamrzovalniku pa -18 °C.
- Umijte si roke pred, med in po rokovanju s hrano. Po vsaki uporabi operite pribor, deske za rezanje in vse površine, ki se jih dotika hrana.
- Uporabljajte ločene deske za rezanje, krožnike in pribor za surovo meso, perutnino, morsko hrano in jajca. Med nakupovanjem in v hladilniku te izdelke shranjujte ločeno od drugih živil.
Za namen varnega uživanja živil in s tem preprečevanja obolenj na Upravi za varno hrano veterinarstvo in varstvo rastlin priporočajo upoštevanje pravil “pet korakov do varne hrane“.
Previdnost ni nikoli odveč
Tatarski biftek je jed, ki jo povezujemo s praznovanji, predvsem ob koncu leta je zato pogosto na prazničnem jedilniku. Redkokdo se priprave loti sam, običajno pri tej specialiteti zaupamo kar lokalnim mesarjem. Lahko ga kupimo tudi v trgovini, kjer je v ponudbi skoraj vse leto. »V laboratorij smo poslali deset tatarskih biftekov, pet predpakiranih in pet delikatesnih. Preverili smo hranilno vrednost, senzorične in mikrobiološke lastnosti, označbo in trajnostni vidik. Le trije izdelki so bili mikrobiološko neoporečni. Dva izdelka sta vsebovala E. coli, pri petih pa smo zaznali vsebnost zdravju škodljive bakterije listerije,« opozarja Nika Kremić iz ZPS in dodaja: »Tudi sicer tatarski biftek uživajmo zmerno. Izmed testiranih prav noben ni bil brez aditivov, v povprečju vsebujejo tudi 12 gramov maščobe, od tega le približno 2 grama nasičene, za kar izdelkom na testu zasveti rumena luč na prehranskem semaforju. Za vsebnost soli prav vsem zasveti rdeča luč.«
Na ZPS zato poudarjajo, da tatarski biftek hranite na temperaturi do 4 °C. Če je v izdelku listerija, to sicer ne bo preprečilo njenega razmnoževanja, a ga bo bistveno upočasnilo. Zaradi previdnosti izdelek kupite le takrat, ko ste prepričani, da ga boste zaužili še isti dan, transport od trgovine do hladilnika naj bo čim krajši in v izolirani vrečki. Pazite, da izdelek ne pride v stik z drugimi živili.
