V Evropi in Sloveniji beležimo naraščanje števila novih psihoaktivnih snovi, zato na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) opozarjamo, da njihova redna in visoko tvegana uporaba vodi v zasvojenosti, posledice delovanja pa se pojavijo šele po določenem časovnem obdobju.
V okviru EU sistema za zgodnje opozarjanje na pojav novih psihoaktivnih snovi samo v letu 2014 zabeležena 101 NPS, v Sloveniji pa jih je Nacionalni forenzični laboratorij lani identificiral 38. NPS predstavljajo veliko tveganja za zdravje uporabnikov, saj se pojavljajo zelo hitro, prodajajo se na odprtem trgu, hkrati pa je zelo malo informacij o njihovih učinkih in škodi, ki jo povzročajo. »Po podatkih raziskave Eurobarometer 2014 je nove psihoaktivne snovi že kdaj poskusilo osem odstotkov mladih Evropejcev v starosti 15-24, v Sloveniji pa 13 odstotkov mladih v tej starostni skupin. Uporaba NPS je glede na raziskave vezana na plesne zabave in prireditve ter na druženje s prijatelji,« je povedala Andreja Drev z NIJZ in dodala: »Dve med uporabniki najbolj priljubljeni skupini NPS sta sintetični kanabinoidi in sintetični katinoni. Sintetični kanabinoidi posnemajo učinke konoplje, sintetični katinoni pa učinke stimulativnih drog, kot sta kokain in amfetamin. V Sloveniji so med uporabniki razširjeni predvsem sintetični katinoni, med katerimi je najbolj priljubljen 3-MMC.«
Stranski učinki NPS so največkrat neznani in mnogokrat usodni. Redna in visoko tvegana uporaba NPS vodi v psihične in telesne zasvojenosti. Posledice delovanja NPS se, tako kot pri večini drog, pojavijo šele po določenem časovnem obdobju. V uporabniku se poruši telesno ravnovesje. Telo se začne odzivati z nezmožnostjo kontroliranega gibanja, značilna pa je tudi agilnost in nenehna potreba po govorjenju. Uporabniki se s pomočjo NPS transformirajo v svet, kjer se skrijejo njihove težave, svet postane bolj jasen in barven: lažje se vključijo v družbo, povečana je njihova motivacija po druženju in komuniciranju, ob tem pa pogosto postanejo bolj nasilni, ogrožajo ljudi, ki so v bližini in so nagnjeni k laganju.
Trendi na področju NPS kažejo, da so se s povečanjem njihove uporabe v različnih skupinah pojavili novi vzorci uporabe omenjenih drog in številna nova tveganja, katerim bo treba prilagoditi obstoječe programe obravnave uporabnikov drog v vseh oblikah obravnave – od zdravljenja do zmanjševanja škode. Ranljive ciljne skupine za uporabo NPS so mladostniki, moški, ki imajo spolne odnose z moškimi in intravenozni visoko tvegani uporabniki prepovedanih drog.
Zakaj mladi sploh potrebujejo droge?
Mladostništvo je v družbi prikazano kot brezskrbno in živahno obdobje, pogosto pa se spregleda dejstvo, da mladostniki v tem obdobju, posebej v današnjem družbeno-kulturnem kontekstu, ko zaradi odtujenosti od sebe, staršev in drugih pomembnih odraslih ter neuspeha v šoli, posežejo tudi po drogah. »Mnogim mladostnikom, ki se znajdejo v težavah, droge odgovarjajo na njihove razvojne potrebe po sprejetosti, pripadnosti, občutku lastne vrednosti in jih uporabljajo kot samozdravljenje,« je povedala dr. Ines Kvaternik z NIJZ in pojasnila: »Slednje je še posebej tvegano, ker jim droge, ki jih uporabljajo, utrjujejo vzorce ravnanja, ki jim kasneje v življenju škodijo. Kot na primer: osip iz šole, izguba socialnih stikov … Uporaba prepovedanih drog med mladostniki, še posebej NPS, utrjuje vzorce odtujenosti od sebe, soljudi in svojih potreb. Zato za omenjeno skupino mladostnikov niso dovolj le informacije na ravni poznavanja in prepoznavanja tveganj za zdravje, ki so povezana s posameznimi NPS, ampak je treba načrtovati ukrepe, ki bodo spreminjali obstoječe vzorce ravnanja in bodo usmerjeni v zmanjševanje škode in sprejemanju mladostnika TUKAJ in ZDAJ«.
Razvoj celovitega sistema učinkovitih preventivnih programov za mladostnike zahteva paradigmatske spremembe: usmerjeno naj bo h krepitvam moči. Ukrepi na področju preprečevanja in zmanjševanja tveganih ravnanj morajo slediti nekaterim kriterijem: hiter odziv na pojav ob upoštevanju konteksta; usmerjenost v konkretne dogodke, osredotočenost na vsebino problema. »Razširjenost uporabe NPS med različnimi ciljnimi skupinami uporabnikov, od strokovnih delavcev in služb na področju obravnave odvisnosti, predstavlja nove izzive, saj za še nimamo izoblikovanih ukrepov pomoči, ki bi celostno pokrili potrebe uporabnikov NPS, zmanjšali individualna zdravstvena, socialna tveganja in družbeno škodo ter varovali javno zdravje. Za to bo potrebna pripravljenost za sodelovanje, uskladitev različnih konceptov na vseh ravneh obravnave odvisnosti (preventiva, zdravljenje, socialna rehabilitacija, socialna integracija) in večji finančni vložek v re-definicijo omenjenih programov,« je pojasnila dr. Ines Kvaternik z NIJZ.
