KAKOVOSTNA STAROST V DOMU VIHARNIK

    506

    Domovi starejših občanov sledijo trendu starajočega se prebivalstva in temu ustrezno poskušajo prilagoditi čim kakovostnejšo in varno tako oskrbo kot zdravstveno nego. V obdobju starejšega človeka se pojavljajo popolnoma nove potrebe, tako do zdravstvene službe kot do socialno medicinskih in socioloških pogledov na zdravje in kakovost življenja (European Health for All Database, 2008).

    Domove si ljudje v življenju gradimo na lokacijah, ki so nam všeč in nam optimalno ustrezajo, prav tak naj bi bil tudi dom starostnikov. Dom Viharnik stoji v prijetnem alpskem okolju ob vstopu v turistično središče Kranjska Gora. Kot osnovno strukturo bivanja Dom Viharnik ponuja manjše bivalne enote po zgledu stanovanjskih skupin. Vse sobe so po velikosti nadstandardne in opremljene s kopalnico, nekatere pa stanovalcem nudijo tudi izhod na balkon, kjer se razprostira pogled na bližnje Julijske Alpe in Karavanke. Prostori so veliki in zračni ter v celoti klimatizirani, saj želimo našim stanovalcem zagotoviti čim prijetnejše bivanje. Ker se zavedamo pomena gibanja za kakovostno preživljanja jeseni življenja vsakega od naših stanovalcev, smo ob Domu uredili park, kjer se stanovalci in svojci lahko sprehodijo ali posedijo na klopcah ali sedežnih garniturah. Z mesecem junijem bo stanovalcem na voljo zunanji  fitnes, prilagojen starostniku. Stanovalcem je tako omogočena redna vadba. Di Pietro (1996) opozarja na poslabšanje mobilnosti in gibalno neaktivnost kot osrednja dejavnika za poslabšanje zdravstvenega stanja in umrljivost pri starejših. Raziskave so tudi pokazale, da je udejstvovanje v gibalni aktivnosti izjemno pomemben dejavnik preventive, še posebno pri posameznikih z omejeno mobilnostjo (Hirvensalo, Rantanen in Heikkinen, 2002). Vloga fizioterapije je tu ključnega pomena. V Domu Viharnik redno telesno vadbo in ostale fizioterapevtske storitve izvaja izkušena fizioterapevtka z dodatnimi znanji z nevrofizioterapije.

    Kljub temu, da smo mlad dom (obratujemo eno leto) že merimo trenutno stanje in na podlagi slednjega vpeljujemo izboljšave. Merska instrumenta sta anketna vprašalnika za stanovalce in njihove svojce. V ta namen smo med stanovalci in svojci stanovalcev v lanskem letu izvedli Anketo o zadovoljstvu z zdravstveno nego in oskrbo.

    Stanovalci, ki so sodelovali v raziskavi so v skoraj polovici v Domu Viharnik že šest mesecev in več, tretjina jih je tri mesece, kar pomeni, da že poznajo aktivnosti v Domu in so njihovi odgovori plod opažanja in spremljanja realnega stanja.

    V visokih povprečnih ocenah so ocenili negovalno osebje kot spoštljivo (PV=4,51) ter da je za varnost stanovalcev dobro poskrbljeno (PV=4,45). Komunikacija in spoštljivo vedenje je zelo pomembno pri kakovostni psihosocialni oskrbi starostnika (Zaletel in Kovačev, 2009). Literatura navaja, da zelo velik problem predstavlja negovalno osebje, ki ne pozna »življenjske zgodovine stanovalcev« (McGilton in Boscart, 2007).  Pomembno je, da se vsakega stanovalca obravnava individualno ter obenem holistično. Avtorji Isola, Backman, Voutilainen in Laukkala (2006) navajajo, da mora kakovostna oskrba stanovalca zajemati psihično, fizično in psihosocialno oskrbo. V praksi se žal tako v Sloveniji kot po svetu osredotoča le na fizično oskrbo, saj zaradi pomanjkanja osebja za psihosocialno oskrbo zmanjkuje časa (Habjanič, 2010).

    Kakovostna oskrba in zdravstvena nega, ki se znata prilagoditi trendu starajočega se prebivalstva skladno z dopolnjenimi normativi oskrbe in zdravstvene nege lahko zagotovita kakovostno in varno starost.

    Vljudno vas vabimo, da se o naših storitvah, prijaznosti in prijetnem bivanju v edinstvenem okolju prepričate tudi vi in nas obiščete.
    Karmen Romih in Polona Moškon
    DOM VIHARNIK, Kranjska gora

    Viri:

    DiPietro L. The epidemiloogy of physical activity and physical function in older people. Med Sci Sports Exerc 1996;28(5): 596-600.

    European Health for All Database(HFA_DB). World health organizzation Regional Office for Europe.

    Habjanič A. Priložnost za izboljševanje klinične prakse na področju zdravstvene nege starostnika. In: Touzery Hvalič S. et al., eds. Zbornik prispevkov z recenzijo. Jesenice: Visoka šola za zdravstveno nego Jesenice, 2010.

    Hiversalo M, Rantanen T, Heikkinen E. Mobility Difficulties and Physical Activity as Predictor of Mortality and Loss of Independence in the Community-Living Older Population: Clinical Investigation. J Am Geriatr Soc 2000; 48(5): 493-8.

    McGilton KS, Boscart VM. Close care provider-resident relationship in long term care environments. J Clini Nurs 2007; 16(11): 2149-75.

    Voutilainen P, Backman K, IsolaA, Laukkala H. Family members participation of the quality of long-term care. Clin Nurs Res 2006; 5(2):135-49.

    Zaletel M, Kovačev AN. Raziskava o identiteti stanovalcev v domu starejših občanov. In: Leskovic L, eds. Zbornik predavanj 1. Kongresa gerontološke zdravstvene nege. Ljubljana: Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije, 2009.

    Prejšnji članekKAKO IZVAJATI DOGOVORE MED VLADO IN SINDIKATI
    Naslednji članekSREČANJE IZVAJALCEV POMOČI NA DOMU; VABILO