»Stara sem 73 let. Nisem navdušena, da bi hodila k zdravniku, ko mi vendar nič ni, pa vendar me malo gloda, če imam tudi jaz sladkorno bolezen, zdaj ko se o tem toliko govori. Pravijo, da začneš hujšati, postaneš žejen, veliko hodiš na vodo, jaz nimam takšnih znakov, vseeno pa bi rada vedela, če imam sladkorno.«
Sladkorna bolezen je lahko prisotna, ne da bi posameznik zaznal težave. Ojačana žeja, ko posameznik spije dnevno 3 ali 4 litre tekočine, odvaja večje količine urina in ob tem nehoteno hujša, so težave, ki se pojavijo zelo pozno v razvoju sladkorne bolezni, ko je krvni sladkor višji ko 10 mmol/l. Glede na to da pa so telesu škodljive že nižje vrednosti krvnega sladkorja, je za posameznika dobro, da se sladkorno bolezen odkrije čimprej, ko se ta pojavi. Edini zanesljivi način za postavitev diagnoze je določanje koncentracije glukoze (kakor strokovno rečemo krvnemu sladkorju) v venski krvi, v standardiziranem laboratoriju. Kljub temu pa lahko tudi tej gospe »umirimo skrbi v zvezi s sladkorno boleznijo«, kakor lahko nekoliko predrugačimo geslo te akcije. Gospa naj odgovori na spodnja vprašanja, ter sešteje število točk. Glede na seštevek je nekaj osnovnih informacij že navedenih, več pa v naslednjem prispevku v naslednjem tednu.
Ocena tveganja za slakdorno bolezen tipa 2 (vprašalnik FINDRISC)
Izberite odgovor, ki velja za vas in seštejte število točk.
1. Starost
Manj kot 45 let (0 točk)
45 – 54 let (2 točki)
55-64 let (3 točke)
Več kot 64 let (4 točke)
2. Indeks telesne mase
(glejte izračun spodaj)
Manj kot 25 (0 točk)
25-30 (1 točka)
Več kot 30 (3 točke)
3. Obseg pasu (v višini popka)
Moški Ženske
Manj kot 94 cm Manj kot 80 cm (0 točk)
94-102 cm 80-88 cm (3 točke)
Več kot 102 cm več kot 88 cm (4 točke)
4. Ali ste vsak dan vsaj 30 min telesno aktivni v službi ali doma?
Da (0 točk)
Ne (2 točki)
5. Kako pogosto jeste zelenjavo oziroma sadje?
Vsak dan (0 točk)
Ne vsak dan (1 točka)
6. Ali ste kdaj redno jemali jemali zdravila za znižanje krvnega tlaka?
Ne (0 točk)
Da (2 točki)
7. Ali so vam že kdaj izmerili zvišan krvni sladkor (npr. pri rednem pregledu, med drugo boleznijo, med nosečnostjo?)
Ne (0 točk)
Da (5 točk)
8. Ali je imel oziroma ima kateri od vaših krvnih sorodnikov sladkorno bolezen (tipa 2 ali tipa 1)?
Ne (0 točk)
Da (stari starši, tete, strici, bratranci, sestrične) (3 točke)
Da (starši, bratje, sestre, otroci) (5 točk)
Indeks telesne mase lahko izračunate takole:
Telesno težo (v kilogramih) delite s kvadratom telesne višine (v metrih):
telesna teža(kg)/telesna višina x telesna višina
SEŠTEVEK TOČK:
Vaše tveganje za pojav sladkorne bolezni v naslednjih desetih letih je:
Seštevek točk: Tveganje za sladkorno bolezen:
Manj kot 7 Nizko: zboli približno 1 od 100
7-11 Zvečano: zboli približno 1 od 25
12-14 Zmerno: zboli približno 1 od 6
15-20 Visoko: zboli približno 1 od 3
Več kot 20 Zelo visoko: zboli približno 1 od 2
Kaj lahko storite, da zmanjšate tveganje za sladkorno bolezen tipa 2?
Glede vaše starosti in genetske nagnjenosti ne morete storiti ničesar. Od vas pa je odvisna vaša prekomerna telesna teža, povečan obseg pasu, premalo gibanja, prehranjevalne navade, kajenje. Zdrav način življenja lahko prepreči nastanek sladkorne bolezni tipa 2 ali pa vsaj odloži nastanek v kasnejša leta.
Če imate sladkorno bolezen v družini, skrbite za svojo telesno težo, ki se z leti rada poveča. Še posebej je nevarno povečevanje obsega pasu. Tveganje za slakdorno bolezen pa zmanjša redna, zmerna telesna dejavnost. Zdrava prehrana je enako pomembna – vsebuje naj veliko vlaknin, zelenjavo jejte vsak dan. Namesto živalskih uporabljajte ratslinske maščobe.
Zgodnje obdobje slakdorne bolezni lahko poteka tiho, brez težav!
Če ste dosegli 12-14 točk, resno presodite, ali se dovolj gibljete in ustrezno prehranjujete ter ali obvladujete telesno težo. Obrnite se na družinskega/splošnega zdravnika ali medicinsko sestro za več informacij.
Če ste dosegli 15 točk ali več, vsekakor obiščite družinskega/splošnega zdravnika. Potrebujete določitev krvnega sladkorja v laboratoriju. Morda že imate slakdorno bolezen tipa 2, čeprav ne čutite nikakršnih težav.
Prispevek je pripravila: dr. Jelka Zaletel, dr.med.
