Na to in druga vprašanja s pokojninskega področja preberite revijo VZAJEMNOST
Vprašanje:
Bralka REVIJE VZAJEMNOST M. H. iz Dolenjske piše, da je njena mama po smrti očeta leta 1999 živela v zunajzakonski skupnosti z očetovim bratom, ki pa je leta 2004 prav tako umrl. Zanima jo, ali bi mama lahko uveljavila pravico do družinske pokojnine po zunajzakonskem partnerju, saj bi bila ta pokojnina višja, kot jo prejema po pokojnem možu. Rada bi tudi izvedela, kakšen je postopek dokazovanja zunajzakonske skupnosti.
Odgovor:
Z vdovo ali vdovcem je pri pridobitvi pravice do vdovske pokojnine izenačen tudi zunajzakonski partner, s katerim je živel v življenjski skupnosti, saj je po predpisih o zakonski zvezi in družinskih razmerjih v pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo. Tako kot zakonska zveza tudi zunajzakonska zveza temelji na svobodni odločitvi obeh partnerjev, da bosta živela skupaj v partnerskem odnosu, ki temelji na obojestranski čustveni navezanosti, vzajemnem spoštovanju, razumevanju, zaupanju in medsebojni pomoči, pri čemer pa je pomembna tudi ekonomska skupnost partnerjev. Zunajzakonska skupnost se mora kazati tudi navzven, denimo do okolice, in to na način, kot se izraža skupnost moža in žene. Oseba, ki uveljavlja pravico do vdovske pokojnine, je morala pred smrtjo partnerja živeti z njim v zunajzakonski skupnosti najmanj tri leta ali zadnje leto pred partnerjevo smrtjo, če je kadarkoli imela z njim otroka. Obstoj zunajzakonske skupnosti se ugotavlja na podlagi ustreznih dokazil ter zaslišanja predlagateljice in prič v postopku uveljavljanja pravice do vdovske pokojnine.
Bralkina mama lahko pri pristojni območni enoti pokojninskega zavoda vloži zahtevo za priznanje pravice do vdovske pokojnine po zunajzakonskemu partnerju in poleg predlaganih prič, ki lahko potrdijo obstoj te zveze, predloži tudi pisna dokazila, če jih ima, kot je na primer sklep o dedovanju, računi, na katerih sta zapisana kot plačnika, plačilo pogrebnih stroškov. Če bo v postopku ugotovljen obstoj zunajzakonske zveze, bo mama pridobila pravico do vdovske pokojnine po zunajzakonskemu partnerju, saj zaradi vstopa v to zvezo po takrat veljavnih predpisih leta 1999 ni izgubila pravice do vdovske pokojnine po umrlem možu, ker je bila stara že več kot 50 let. Ker zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju določa, da zavarovanec lahko uživa le eno pokojnino, odvisno pač od tega, katera je zanj ugodnejša, ji bo z dnem pridobitve nove vdovske pokojnine ustavljena pravica do vdovske pokojnine po umrlem možu, in to od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve za priznanje vdovske pokojnine po zunajzakonskemu partnerju.
V REVIJI VZAJEMNOST naročnikom odgovarja na njihova vprašanja v zvezi s pokojninami ga. Milena Paulini, dipl. univ. pravnica iz ZPIZ.
Revija Vzajemnost
Revija je zanesljiva spremljevalka starejših ljudi, saj verodostojno piše o pokojninskih temah in raznovrstnih socialnih prejemkih. Svojim naročnikom brezplačno, pisno in po telefonu odgovarja na pokojninska in premoženjsko-pravna vprašanja ter vprašanja s področja delovnega prava, socialne varnosti, zdravstvenega varstva, skrbi za starejše in osebne stike.
V Vzajemnosti so koristni članki o zdravju, prehrani in gibanju, čemur moramo v zrelih letih posvetiti še posebno pozornost. Prav tako pa tudi druženju in sprostitvi, zato vsak mesec objavlja kakšen prijeten ter cenovno ugoden izlet ali letovanje po meri starejših. Ne manjka niti branja za razvedrilo križank, vzorcev ročnih del in nagradnih iger.
Za druženje svojih bralcev skrbi tudi z brezplačnimi malimi oglasi, prek katerih si naročniki iščejo partnerje in prijatelje.
Naročniki so pa tudi člani kluba Vzajemnost in s klubsko kartico lahko v več kot 130 trgovinah, podjetjih ter zdraviliščih uveljavljajo različne popuste. Imajo pa še tudi številne druge ugodnosti.
Revija ni v prosti prodaji.
Polletna naročnina je 11,40 EUR.
Več o reviji na TUKAJ.
