Na to in druga vprašanja s pokojninskega področja preberite revijo VZAJEMNOST
Vprašanje:
Bralec A. H. iz Ljubljane piše, da se je že leta 1993 starostno upokojil, vendar je prepričan, da je njegova pokojnina prenizka v primerjavi s pokojninami njegovih nekdanjih sodelavcev. Na pokojninskem zavodu je dobil informacijo, da je njegova odločba postala pravnomočna, zato ni možnosti za spremembo, pokojnina pa mu je bila pravilno odmerjena. Zdaj pa je slišal, da novi zakon omogoča vnovično preverjanje odmere pokojnine, zato ga zanima, ali bi bilo smiselno vložiti tak zahtevek.
Odgovor:
Po predpisih, veljavnih v času bralčeve upokojitve, kot tudi po zdaj veljavnih predpisih, se starostna pokojnina odmeri od pokojninske osnove glede na dopolnjeno pokojninsko dobo. Starostna pokojnina se je v njegovem primeru odmerila od mesečnega povprečja plač, ki jih je dobil v katerihkoli zaporednih desetih letih zavarovanja po 1. 1. 1970, ki so bila zanj najugodnejša. Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje namreč po uradni dolžnosti zavarovancu odmeri pokojnino od tiste pokojninske osnove, ki je za zavarovanca najugodnejša.
Na razliko v višinah individualnih pokojnin poleg višine plač in dopolnjene skupne pokojninske dobe vplivajo tudi drugi dejavniki, denimo starost ob uveljavitvi pravice, datum upokojitve, od leta 2000 dalje tudi določeni »bonusi in malusi«, čeprav sta še vedno najpomembnejši višina plač, ki jih je posamezni zavarovanec dobil po letu 1970, in skupna pokojninska doba ob upokojitvi.
Ker je torej bralčeva odločba o odmeri starostne pokojnine postala pravnomočna že pred dvajsetimi leti, ni nobene pravne podlage, da bi zavod vnovič preverjal višino njegove pokojnine ter o tem izdal ustrezno odločbo, tudi če bi bralec, kasneje ugotovil, da pri izračunu pokojninske osnove ni bil upoštevan del plače. Bralcu bi pokojnino lahko vnovič izračunali le v primeru, da bi mu bila po upokojitvi izplačana plača za nazaj. Po zakonu je namreč res mogoče razveljaviti ali spremeniti dokončno odločbo, s katero je bila kršena materialna določba zakona, tudi zaradi očitno napačno ugotovljenega dejanskega stanja v škodo ali korist zavarovanca ali zavoda. Vendar zakon določa, da je mogoče takšno odločbo izdati v roku desetih let od vročitve dokončne odločbe, poleg tega, pa mora biti nesporno ugotovljeno, da je šlo za kršitev materialne določbe zakona, zato bralčev zahtevek v nobenem primeru ne bi bil uspešen.
V REVIJI VZAJEMNOST naročnikom odgovarja na njihova vprašanja v zvezi s pokojninami ga. Milena Paulini, dipl. univ. pravnica iz ZPIZ.
Revija Vzajemnost
Revija je zanesljiva spremljevalka starejših ljudi, saj verodostojno piše o pokojninskih temah in raznovrstnih socialnih prejemkih. Svojim naročnikom brezplačno, pisno in po telefonu odgovarja na pokojninska in premoženjsko-pravna vprašanja ter vprašanja s področja delovnega prava, socialne varnosti, zdravstvenega varstva, skrbi za starejše in osebne stike.
V Vzajemnosti so koristni članki o zdravju, prehrani in gibanju, čemur moramo v zrelih letih posvetiti še posebno pozornost. Prav tako pa tudi druženju in sprostitvi, zato vsak mesec objavlja kakšen prijeten ter cenovno ugoden izlet ali letovanje po meri starejših. Ne manjka niti branja za razvedrilo križank, vzorcev ročnih del in nagradnih iger.
Za druženje svojih bralcev skrbi tudi z brezplačnimi malimi oglasi, prek katerih si naročniki iščejo partnerje in prijatelje.
Naročniki so pa tudi člani kluba Vzajemnost in s klubsko kartico lahko v več kot 130 trgovinah, podjetjih ter zdraviliščih uveljavljajo različne popuste. Imajo pa še tudi številne druge ugodnosti.
Revija ni v prosti prodaji.
Polletna naročnina je 11,40 EUR.
Več o reviji na TUKAJ.
