JEJTE TRAJNOSTNO: MANJ MESA, VEČ ZELENJAVE!

1164

Zemlja se segreva in k temu delno prispeva tudi naša prehrana. Kako? Raziskovalci univerze v Oxfordu so izračunali, da pri pridelavi, predelavi in distribuciji hrane nastajajo ogromne količine toplogrednih plinov, ki ogrožajo naš skupni cilj – omejiti globalno segrevanje Zemlje na 1,5 stopinje Celzija.

Sprejmite izziv – manj mesa, več zelenjave & stročnic 

Vzreja živali prispeva skoraj polovico emisij v kmetijstvu, pridelava hrane za živali pa poteka na tretjini vseh kmetijskih površin na svetu.

Izbirajte perutninsko ali svinjsko meso, saj je njun ogljični odtis in s tem vpliv na okolje za več kot polovico manjši kot pri govejem mesu. Ne nazadnje prehranski strokovnjaki priporočajo, da vsaj en dan ali dva v tednu sploh ne jemo mesa in namesto tega posežemo po stročnicah, sojinih izdelkih, čičeriki, grahu in leči – z nekajkrat manjšim ogljičnim odtisom.

Prisegate na meso vsak dan? Zmanjšajte količino, recimo na največ 100 gramov na dan. Lahko pa izberete mlečne izdelke, ribe ali jajca, saj imajo še enkrat manjši ogljični odtis kot perutninsko meso.

Kupujte sezonsko in lokalno

Tudi pri nakupovanju sadja in zelenjave pomislite na okolje, saj je pomembno, kdaj, kje in kako sta bila pridelana. Ta podatek (poreklo ali izvor) mora biti pri svežem sadju in zelenjavi vedno napisan.

Krompir, paradižnik, solata, jagode in kumare imajo najmanjši ogljični odtis, če so pridelani na polju (ali sadovnjaku) v vaši bližini. Z izbiro takšnega sadja in zelenjave se izognete energetsko intenzivni proizvodnji v rastlinjakih ali pa dolgim prevozom.

Kupujte sveže

Sveže gobe, grah, fižol, pesa in breskve, torej sveže sadje in zelenjava ter stročnice, imajo manjši ogljični odtis kot predelane/konzervirane in pakirane. Steklo, na primer, se sicer lahko reciklira, vendar se za reciklažo in transport porabi veliko energije.

Prednosti ekoloških živil

Pri ekološkem kmetovanju tla skladiščijo več ogljika na hektar na leto kot polja in pašniki na konvencionalnih kmetijah. Ekološki kmetje namreč gnojijo z ekološkim kompostom, gnojem in z ostanki pridelkov ter ne uporabljajo sintetičnih gnojil in neekoloških pesticidov.

Posledično so vode manj onesnažene, živali na prostem se bolje počutijo (dobrobit živali), ohranja se biotska raznovrstnost. Vse našteto prispeva k manjšemu vplivu na podnebne spremembe. Po drugi strani ekološke kmetije ustvarjajo manjše donose na hektar, kar negativno vpliva na izračun emisij na kilogram živila.

Transport sadja z letalom

Eksotično sadje iz tropskih predelov sveta lahko v Evropo pride z ladijskim ali letalskim transportom. Banane večinoma pridejo z ladjami, na katerih tudi dozorevajo. Ananas, mango, pasijonke, tudi stročji fižol, češnje iz Čila in šparglji iz Peruja, pa k nam večinoma pridejo z letalom.

Letalski prevoz močno onesnažuje ozračje in ima velik ogljični odtis. Na tržnicah in v supermarketih način transporta običajno ni označen, prepoznamo ga lahko po oznakah “zrelo pobrano”, “ready to eat” in le redko z oznako “by air”.

“Letalsko” sadje v Sloveniji?

Zadnji teden v maju smo pri dveh spletnih ponudnikih kupili ananas, mango in pasijonko, ki so bili označeni z navedbo “by air”. Obiskali smo tudi ljubljansko glavno tržnico, kjer so ravno tako prodajali ananas in mango z oznako “by air”.

Že sam pogled na sadeže je pokazal, da so lepo dozorjeni in niso tako “zeleni” kot v trgovskih centrih. Okus je bil seveda odličen.

In cena? “Letalsko” sadje je dražje. Za kilogram ananasa smo plačali 7,10 evra (maja v trgovskem centru Mercator 1,68 €/kg), za mango pa 12 evrov (maja v trgovskem centru Mercator 1,49 €/0,5 kg oz. 2,98 €/kg).

ZPS nasvet

  • Najboljša izbira za omilitev podnebnih sprememb sta sveža sezonska in lokalno/regionalno pridelana sadje in zelenjava.
  • Zaradi okolja in lastnega zdravja se odločite za manj mesa na krožniku ali pa za dneve brez mesa.
  • Sezonsko sadje in zelenjavo lahko tudi zamrznete.
  • Jabolka in hruške se dobro skladiščijo pri pridelovalcih v hladilnih komorah, zato jih kupujte sproti.
  • Kupite le toliko, kolikor potrebujete. Zavržena hrana dodatno obremenjuje okolje.
Prejšnji članek1. OKTOBER – MEDNARODNI DAN STAREJŠIH
Naslednji članekNA SPLETU IN V APLIKACIJAH NE ZAUPAJTE NEZNANCEM