JAJCA – NEPOGREŠLJIVA IN CENOVNO DOSTOPNA

    637

    Jajca že od začetkov civilizacije sodijo med človekova osnovna živila. S prehranskega vidika so beljakovinsko živilo, ki je mnogostransko uporabno v kulinariki in tudi cenovno dostopno. Ponudba jajc je danes zelo pestra, tako po kakovosti kot tudi glede pestrosti prireje, seveda tudi cenovno. O tem smo se na ZPS prepričali, ko smo se odpravili v nekatere večje trgovine in preverili ponudbo jajc.

    V Sloveniji smo v letu 2012 pojedli 9 kilogramov jajc na prebivalca, kar je nekaj manj kot 3 jajca na teden. Evropsko povprečje je bilo 12 kilogramov na leto na prebivalca. V letu 2012 je bila v Sloveniji cena konzumnih jajc 18 % pod povprečjem EU. V letu 2012 je bila v Sloveniji samooskrba z jajci 92-odstotna.

    Jajca so dober nadomestek za meso

    Jajca vsebujejo biološko zelo kakovostne beljakovine, saj imajo vse esencialne aminokisline (te so gradniki naših tkiv). Že dve jajci (okoli 100 gramov) na dan zadostijo 25 % naših telesnih potreb po beljakovinah. So tudi dober vir vitaminov A, D, B 6 in B 12, riboflavina, folne kisline, holina, v njih je tudi nekaj vitamina E. So vir železa, kalcija, fosforja, kalija, cinka in selena, pa tudi luteina (antioksidant).

    »Dolgo so bila jajca na slabem glasu zaradi količine maščob, predvsem pa zaradi količine holesterola. Najnovejša priporočila o količini uživanja jajc so se spremenila. Mirno lahko zaužijemo eno jajce na dan (7 na teden), če smo zdravi seveda.  Za tiste z sladkorno boleznijo tipa 2, kakor tudi tiste, ki jemljejo zdravila za zniževanje holesterola  pa je količina zaužitih jajc na teden omejena na ne več kot 3,« poudarja Marjana Peterman, iz Zveze potrošnikov Slovenije.

    Svežina jajc in rok uporabe

    Po zakonodaji je za jajca rok uporabe 28 dni od dneva, ko jih kokoši znesejo. Shranjevali naj bi jih na hladnem (manj kot 16o C), a ne v hladilniku. Tako shranjena jajca naj bi ohranila kakovost in svežino do konca roka uporabe.   Lupina jajca namreč s staranjem postaja vse bolj porozna, lahko tudi do te mere, da bakterije s površja prodrejo v jajce in povzročijo, da se pokvari. Nekateri proizvajalci priporočajo, da jajca po nakupu v originalni embalaži shranimo v hladilniku, večina pa priporoča, da jih moramo shranjevati na hladnem, francoski proizvajalci pa priporočajo, da jajca porabimo 14 dni pred iztekom roka uporabe.

    Kako prepoznamo način reje kokoši, katerih jajca kupujemo?

    Mnogim (ozaveščenim) potrošnikom ni vseeno, v kakšnih razmerah živijo kokoši nesnice in raje odštejejo kakšen evro več za jajca kokoši, pri katerih so pogoji za rejo prijazni.

    Za kateri način reje kokoši gre, nam pove prva številka, odtisnjena na jajcu.

    –        0 = ekološka reja
    –        1 = prosta reja
    –        2 = hlevska (talna) reja
    –        3 = baterijska reja

    Pri nas je še vedno največja ponudba jajc iz baterijske reje, pri kateri je bivalno udobje za kokoši najslabše, so pa seveda takšna jajca najcenejša. Pri baterijski reji so kokoši v kletkah s površino najmanj 750 cm2. Kokoš mora imeti za bivanje na voljo najmanj 600 cm2 uporabne površine in gnezdo za nesenje jajc. Jajca iz baterijske reje so najcenejša in v trgovinah jih je tudi največ.

    Pri jajcih iz hlevske (talne) reje se kokoši nesnice prosto gibljejo v hlevu in imajo na voljo ločen prostor, kjer lahko znesejo jajca (na sedem kokoši mora biti na voljo eno gnezdo). Ta reja je za kokoši bolj prijazna, saj imajo prostor za gibanje in steljo za kljuvanje. Zavitek desetih jajc iz talne reje je skoraj za en evro dražji od tistih iz baterijske reje.

    Pri jajcih iz proste reje se kokoši nesnice prosto gibljejo po hlevu kot pri hlevski reji, vendar pa mora imeti hlev odprtine, skozi katere imajo kokoši prost izhod na pašnik. Ta mora biti ograjen, kokoši pa se lahko pred slabim vremenom in pticami roparicami umaknejo v hlev. Na kvadratnem metru uporabne površine ne sme biti več kot 9 kokoši. Kokoši se gibljejo in prehranjujejo tudi z zelenjem, zato imajo ta jajca nekoliko manj maščobe, predvsem pa več maščobnih kislin omega 3.

    Pri ekološka reja kokoši pa imajo kokoši nesnice imajo podobne razmere kot pri prosti reji, torej se gibljejo v hlevu in na pašniku. Razlika je v tem, da lahko kokoši hranijo samo z bio-krmo, pa tudi pašnik, na katerem se pasejo, mora biti urejen v skladu z ekološkim načinom kmetovanja. Ta jajca so razumljivo najdražja, saj je tudi način reje relativno drag, imajo pa jajca podobne hranilne lastnosti kot tista iz proste reje.

    Pestra ponudba industrijskih barvil, a tudi narava ponuja veliko možnosti

    V prihodnjih dneh bo ponovno aktualno barvanje jajc. Ponudba industrijskih barvil je pestra, pri kupovanju pa smo običajno pozorni predvsem na barvne odtenke barvila, v katere želimo odeti jajca, manj pa na dejstvo, da večina teh barvil vsebuje sintetična in zdravju škodljiva azo-barvila. Da bi se jim izognili, lahko jajca pobarvamo tudi z naravnimi barvili – s črno kavo, pa v kurkumi (turmerik), špinači, pesinemu soku, čaju posušenih borovnic in v teranu ter seveda barvanje v čebulnih listih.

    Nasvet ZPS:

    1.        Pogled na pirhe v košarici na mizi je gotovo lep, zaradi mikrobiološke varnosti pa jajca tam ne smejo ostati predolgo. Najkasneje v dveh urah po kuhanju jih shranite v hladilnik, porabiti pa jih morate v sedmih dneh, saj se boste le tako izognili tveganju, da bi imeli težave z želodcem. Trdo kuhana jajca se namreč (podobno kot oprana) hitreje mikrobiološko pokvarijo kot sveža, saj na lupini nimajo več ovojnice, ki varuje jajce pred vdorom škodljivih bakterij.

    2.        Svetujemo, da dele beljaka, obarvane s kupljenimi barvili, odrežete. Pri barvanju pirhov namreč nekaj barvila pogosto skozi lupino prodre tudi v živilo. Pri našem poskusu smo ugotovili, da kupljene barve intenzivneje prehajajo v beljak kot "naravne".

    3.        Najbolj naravno in zdravju neškodljivo je barvanje jajc z naravnimi barvili.

    4.        K lepemu končnemu izdelku pripomore tudi izbira ustreznih jajc. Po mnenju strokovnjakinje s področja perutninarstva se zelo lepo obarvajo jajca slovenske avtohtone pasme, t. j. štajerska kokoš; njihova lupina je slonokoščene barve. Žal danes štajerske kokoši živijo le še na redkih kmetijah.

    Več v reviji VIP, april 2014 in na www.zps.si

    Prejšnji članekbolha.com: PAR NUDI STANOVANJE, DOGOVOR
    Naslednji članekJE DOM ZA STAREJŠE RES EDINA REŠITEV?