KMETIJSKA DEJAVNOST V POKOJNINSKI DOBI?

    774

    Na to in druga vprašanja s pokojninskega področja preberite revijo VZAJEMNOST

    Vprašanje:

    Bralka iz R. H. iz Prekmurja navaja, da je že leta 2004 uveljavljala štetje kmetijske dejavnosti v pokojninsko dobo, vendar je bil njen zahtevek zavrnjen. Ker pa je uživalka vdovske pokojnine, ki znaša komaj 350 evrov, jo zanima, ali res ni nobene možnosti za priznanje tega obdobja v pokojninsko dobo, saj bi s tem izpolnila pogoje za priznanje starostne pokojnine za 20 let pokojninske dobe. Slišala je namreč, da vdove, ki imajo tudi svojo pokojnino, pridobijo višjo vdovsko pokojnino.

    Odgovor:

    Kmetje (npr. lastniki, solastniki, zakonci), ki so bili v obdobju od 1. 1. 1973 do 31. 12. 1983 zavarovani po zakonu o starostnem zavarovanju kmetov, lahko uveljavljajo vštetje tega časa kot zavarovalno dobo, če so bili plačani prispevki za starostno zavarovanje kmetov in so opravljali kmetijsko dejavnost kot edini poklic. Navedeno obdobje lahko uveljavljajo tudi zavarovanci, ki v tem času niso bili zavarovanci starostnega zavarovanja kmetov in so postali prevzemniki kmetije na podlagi določene pogodbe ali z dedovanjem. Poleg tega pogoja mora prevzemnik kmetije izpolnjevati še druge pogoje: da je bil ob vložitvi zahteve zavarovan na podlagi opravljanja kmetijske dejavnosti, da v tem obdobju ni bil pokojninsko in invalidsko zavarovan, da ni bil na rednem šolanju ali služenju vojaškega roka in da je opravljal kmetijsko dejavnost kot glavni in edini poklic.

    Iz bralkinih podatkov sledi, da do novembra leta 1977 ni bila lastnica, solastnica, niti zakonec lastnika kmetije, zato tudi ni bilo podlage za štetje tega časa v pokojninsko dobo. Ker je po očetovi smrti leta 1977 prevzela polovico kmetije, drugo polovico pa je po smrti mame prevzel njen mož, bi sicer lahko uveljavljala čas od 1. 1. 1973 do novembra 1977 iz naslova prevzema kmetije, če bi bila leta 2004, ko je vložila zahtevek, pokojninsko in invalidsko zavarovana iz naslova opravljanja kmetijske dejavnosti po takrat veljavnem zakonu. Po prevzemu polovice kmetije pa bi morala biti vključena v zavarovanje po zakonu o starostnem zavarovanju kmetov, da bi se ji pod pogojem plačila prispevkov čas od novembra 1977 do 31. 12. 1983 štel v pokojninsko dobo. Ker ti pogoji niso bili izpolnjeni že ob reševanju zahtevka leta 2004, za priznanje tega časa tudi zdaj ni nobene pravne podlage, saj se dejansko stanje ni v ničemer spremenilo.

    Možnosti, da bi bralka uveljavila starostno pokojnino in s tem posledično višjo vdovsko pokojnino, kot je to urejal zakon o varstvenem dodatku, pa ni več, saj je ugasnila že 31. 12. 2011 z uveljavitvijo zakona o socialno varstvenih prejemkih. To pomeni, da tudi, če bi bralka pridobila pravico do starostne pokojnine, se ji vdovska pokojnina ne bi odmerila v višini mejnega zneska- 445,29 evra, ampak bi se lahko odločila le za uživanje svoje starostne pokojnine z delom vdovske pokojnine, ki bi znašal 15 odstotkov zdajšnje vdovske pokojnine ali pa za nadaljnje uživanje vdovske pokojnine, kar pa je verjetno zanjo ugodneje.

    V REVIJI VZAJEMNOST naročnikom odgovarja na njihova vprašanja v zvezi s pokojninami ga. Milena Paulini, dipl. univ. pravnica iz ZPIZ.

    Revija Vzajemnost

    Revija je zanesljiva spremljevalka starejših ljudi, saj verodostojno piše o pokojninskih temah in raznovrstnih socialnih prejemkih. Svojim naročnikom brezplačno, pisno in po telefonu odgovarja na pokojninska in premoženjsko-pravna vprašanja ter vprašanja s področja delovnega prava, socialne varnosti, zdravstvenega varstva, skrbi za starejše in osebne stike.

    V Vzajemnosti so koristni članki o zdravju, prehrani in gibanju, čemur moramo v zrelih letih posvetiti še posebno pozornost. Prav tako pa tudi druženju in sprostitvi, zato vsak mesec objavlja kakšen prijeten ter cenovno ugoden izlet ali letovanje po meri starejših. Ne manjka niti branja za razvedrilo križank, vzorcev ročnih del in nagradnih iger.

    Za druženje svojih bralcev skrbi tudi z brezplačnimi malimi oglasi, prek katerih si naročniki iščejo partnerje in prijatelje.

    Naročniki so pa tudi člani kluba Vzajemnost in s klubsko kartico lahko v več kot 130 trgovinah, podjetjih ter zdraviliščih uveljavljajo različne popuste. Imajo pa še tudi številne druge ugodnosti.

    Revija ni v prosti prodaji.
    Polletna naročnina je 11,40 EUR.

    Več o reviji na TUKAJ.

    Prejšnji članekDELOVNO AKTIVNI TUDI PO UPOKOJITVI
    Naslednji članekbolha.com: MERCEDES 230, OLDTIMER, 6.900 € PRODAM